Komentar

Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje

V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo manj svobodnem svetu, kot smo pred dvajsetimi leti, in da po vsej verjetnosti bolje ne bo nikoli. Trendi gredo namreč v glavnem samo še navzdol, našo usodo pa je dokončno zapečatila pandemija Covid-19, ki nam je vsaj za nekaj let omejila tudi svobodo gibanja in nam odvzela občutek, da sami odločamo o sebi.

10.09.2021 22:50
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ZDA   11. september   New York   terorizem   Al Kajda   Savdska Arabija   CIA   Joe Biden   George W. Bush   Afganistan   Evropa

Foto: arhiv portal+

Tako zelo razdeljene, kot so Združene države Amerike danes, niso bile že poldrugo stoletje.

Danes, dvajset let kasneje, o napadih, ki so se zgodili 11. septembra 2001, malo po 15. uri po srednjeevropskem času, vemo približno toliko, kot smo izvedeli v dnevih po 11. septembru. Morda bo odločitev ameriškega predsednika, da odvzame oznako zaupno dokumentom FBI v zvezi s tem dogodkom, razkrila kaj novega, čeprav je to bolj malo verjetno. V luči aktualnih dogodkov, zlasti ne več tako rožnatih odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo, je povsem možno, da bomo naposled le izvedeli, da to, da je bila velika večina napadalcev savdskih državljanov, ni bilo povsem naključno, in da je bil med organizatorji napadov tudi visok funkcionar savdske tajne službe. Konec koncev Al Kajde brez bogataške savdske družine bin Laden nikoli ne bi bilo, povezav med afganistanskimi mudžahedini, iz katerih se je sredi devetdesetih rodila Al Kajda, in ameriško Centralno obveščevalno agencijo (CIA) pa tudi ni mogoče prikriti.

 

Vendar niti razkritje vseh doslej tajnih dokumentov v zvezi z 11. septembrom ne bo spremenilo dejstva, da veliko ljudi še vedno ne verjame uradnim razlagam. Ne gre zgolj za teorije zarote, ki so jih z argumenti in znanstvenimi dokazi doslej večinoma uspešno ovrgli. Nekatere obveščevalne službe so namreč slutile, da se pripravlja teroristični napad velikih razsežnosti. Poleg tega je bil newyorški WTC v začetku devetdesetih že enkrat tarča teroristov, vendar se je vse skupaj končalo z manjšo eksplozijo in požarom v podzemnih garažah.

 

 

11. september 2001 je bil prvovrsten medijski dogodek, ki so ga prenašali v živo.

 

 

Če so službe, zadolžene za varnosti države, tudi tokrat zamočile, bodo morali Američani enkrat ta del svojega (para)državnega sistema enostavno demontirati in postaviti na novo, kajti CIA je že več kot sedemdeset let, sploh pa po atentatu na Johna F. Kennedyja, bolj kot rešitev del problema. Donald Trump, ki je bil tujek in motnja v delovanju demokratske in republikanske politične elite, je sicer grozil, da se bo lotil tudi tega "močvirja", vendar je bilo vse, kar se je zgodilo, to, da so mu fantje, s katerimi ni šale, vrnili udarec z umazano zgodbo o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Oliver Stone lahko posname še deset filmov o svinjarijah, ki jih je zagrešila CIA, pa se ne bo zgodilo nič ...

 

... čeprav se je v zadnjih dvajsetih letih v Ameriki pravzaprav zgodilo veliko. Morda je k temu veliko pripomogel ravno 11. september, ko so Savdijci s štirimi ugrabljenimi potniškimi letali podrli Dvojčka in poškodovali Pentagon, medtem ko četrto letalo (United Airlines, let 93) ni prispelo do tarče (Kongres), saj so potniki uspeli vdreti v pilotsko kabino, kjer so bili ugrabitelji, vendar so slednji strmoglavili letalo, ki je s hitrostjo 990 km/h treščilo na zemljo v Pensilvaniji, kakšnih 200 kilometrov pred ciljem.

 

Ameriški Kongres so, če smo lahko malce cinični, skoraj "zavzeli" šele Trumpovi privrženci slabih dvajset let kasneje, januarja 2021, ko so želeli preprečiti inavguracijo Josepha Bidena kot Trumpovega naslednika. Naslednika, ki mu skoraj polovica Amerike še vedno odreka legitimnost. Ko rečem polovica, mislim na ocene in mnenja, ki nimajo zveze z ameriškimi mainstream mediji, o katerih imajo vsi Američani, s katerimi sem v zadnjih dveh letih govoril, izrazito negativno mnenje. Ker so jih, nekdanji svetilniki medijske svobode, vsi po vrsti razočarali. Pustili na cedilu. Ker so se vsi po vrsti prodali bodisi kapitalu bodisi politični eliti. Tako nizkega ugleda ameriški mainstream mediji niso imeli še nikoli v zgodovini. Vprašanje je, če si bodo sploh še kdaj opomogli. Kajti kredibilnost ustvarjaš leta in leta, izgubiš pa jo v trenutku.

 

Resnica, ki jo človek začuti šele v živo in ob stiku z Američani, v trenutku razblini mit o "deželi svobodnih", kjer so volitve "praznik demokracije". Tako zelo razdeljene, kot so Združene države Amerike danes, niso bile že poldrugo stoletje. Ironija zgodovine pa je v tem, da se "latentna državljanska vojna" med Američani krepi dve desetletji po tem, ko so jih teroristični napadi povezali skoraj tako močno kot japonski napad na Pearl Harbour decembra 1941. Republikanski predsednik George W. Bush, ki je po zaslugi 11. septembra in t.i. vojne proti terorizmu v Beli hiši ostal dva mandata, je v dneh in tednih po 11. septembru užival tolikšnjo podporo ameriške javnosti, o kateri lahko Joe Biden samo sanja - in to do konca svojega prvega mandata, če ga bo dočakal. A tudi če ga bo, drugega ne bo dobil. Jeza, razočaranje in upor proti wahingtonskim elitam, ki jih ta demokratski predsednik pooseblja, so prehudi, da bi senilni starček s svojevrstnim smislom za humor, lahko doživel reelekcijo.

 

 

Iz "napadene Amerike" do "vojne proti terorizmu" je bila kratka pot.

 

 

Sramotni pobeg iz Kabula, ki je repriza "zmage v Vietnamu" in panične evakuacije iz ambasade v Saigonu, je ameriško družbo le še dodatno razvnel. Čemu smo zmetali stotine milijard dolarjev v Afganistan, če smo oblast predali banditskim talibanom, se sprašujejo ameriški davkoplačevalci. Saj bi se kaj podobnega lahko vprašali tudi slovenski, vendar so številke neprimerljive, pa tudi "davkoplačevalska zavest" Slovencev je bolj kot ne na psu. Ljudem pri nas enostavno še vedno ni jasno, da so oni tisti, ki financirajo to državo. Tudi vsako podarjeno puško, ki je ostala v Afganistanu, so kupili slovenski davkoplačevalci ...

 

Američani lahko dvajset let po 11. septembru ugotovijo, da sta jih obe politični eliti, najprej republikanska, potem pa še demokratska, vlekli za nos vsa ta dolga leta. "Vojna proti terorizmu", ki so si jo izmislili Bushevi neokonservativni republikanci in v sodelovanju z britanskim premierjem Blairom uspešno nalagali Združene narode in s tem ves svet, je na koncu pripeljala do začetka domino efekta na Bližnjem vzhodu (Irak) in še ene dolge in izgubljene vojne v Afganistanu. Tisoči milijard dolarjev so šli za to, večji del se je vrnil v orožarsko  industrijo in energetiko. Najbrž ni naključje, da so demokrati le nadaljevali začete "projekte" in do konca razsuli Bližnji vzhod; po Iraku so se spravili na Libijo in Sirijo.

 

Vmes smo ceno za "vojno proti terorizmu" drago plačevali tudi Evropejci. Serija terorističnih napadov (Madrid, London, Berlin, Nica, Pariz, Dunaj ...) je bila izključna in neposredna posledica islamističnega radikalizma, ki ga brez ameriškega rovarjenja po Bližnjem vzhodu ne bi bilo oziroma si ne bi za svojo tarčo izbral Evrope. Tako pa je Evropa - pravzaprav Evropska unija - postala nekakšen sostorilec pri ameriških vojnah proti pravim in namišljenim teroristom.

 

V teh dvajsetih letih so nam v imenu varnosti postopoma začeli zmanjševati osebnostne pravice; prepričali so nas, da je pravica do zasebnosti relativna in da se ji moramo odpovedati v korist "višjih interesov". Države so po zaslugi latentne teroristične grožnje spreminjale kazensko zakonodajo in zaostrovale kazenske postopke. Prvič po 2. svetovni vojni so Američani vzpostavili zaporniško taborišče za ljudi, osumljene terorizma ali vsaj sodelovanja s teroristi. V oporišču Guantanamo, na Kubi. Na ameriških tleh si ga niso upali, saj bi Vrhovno sodišče hitro ugotovilo, da gre za nezakonito pridržane osebe, ki so jim kršene temeljne človekove in procesne pravice.

 

 

Talibansko norčevanje iz ameriških simbolov, med katerimi je tudi dvig zastave na Iwo Jimi.

 

 

Toda dvajset let preganjanja teroristov po svetu se je na koncu sprevrglo v ponižanje. Iz Afganstana so se Združene države pobrale le za malenkost manj neslavno kot v sedemdesetih iz Saigona. Talibani so si privoščili fotomontažo z znamenito fotografijo iz Iwo Jime - kjer vojaki namesto ameriške zastave na drogu k višku dvigujejo talibansko zastavo. Za Američane je to približno tako huda žalitev, kot da bi Slovencem nekdo zažgal Aljažev stolp na Triglavu.

 

Kakorkoli obračamo, Združene države Amerike so v zadnjih dvajsetih letih postale uroboros. Z namišljeno vojno proti terorizmu so proti sebi (in celotnemu zahodnemu svetu, vključno z Evropsko unijo) obrnile velik del muslimanskega sveta. Zaradi notranjepolitičnih spletkarjenj sta obe dominantni politični eliti, republikanci in demokrati, uspeli zlorabiti takorekoč ves medijski trg, republikancem se je zgodil fenomen Donald Trump, ki ga še ni konec in lahko tudi uniči stranko. Demokrati so se populističnemu voditelju, ki bi zrasel iz njihove sredine in se dvignil nad stranko, za zdaj uspeli izogniti, vendar plačujejo visoko ceno popuščanju progresivnemu, skrajno levemu krilu, še bolj tvegane so igrice z odškodninami za suženjsko delo in molk ob skrb vzbujajočih anomalijah v ameriški družbi. Ne gre le za BLM histerijo, ki je presegla razumne meje, pač pa tudi revizionizem, ki utegne na koncu pripeljati celo do tega, da bodo iz Spomenika Abrahamu Lincolnu (Lincoln Memorial) odnesli Lincolna, ker je bil belec, na njegovo mesto pa postavili Georgea Floyda ...

 

Resda so to za zdaj notranjepolitične travme Združenih držav, vendar Evropa nikoli ni bila daleč stran. In metuljev učinek se je v čezatlantskih odnosih pojavil že večkrat, vedno v škodo Evropejcev. A če se vrnem k današnji obletnici -  v množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo neprimerno manj svobodno, kot smo pred dvajsetimi leti, in da po vsej verjetnosti bolje ne bo nikoli. V zadnjih dvajsetih letih gredo trendi v glavnem samo še navzdol, našo usodo pa je dokončno zapečatila pandemija, ki nam je vsaj za nekaj let občutno omejila tudi svobodo gibanja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825