Komentar

"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."

Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri reorganizaciji družbe tako na globalni kot lokalni ravni; samo pomislimo na fenomen zaprtih in neprehodnih komun. Digitalni inteligenti, ki konceptualizirajo Ars Electronico, menijo, da je prišel čas za "nov družbeni dogovor", da je potrebno artikulirati odgovor na vprašanje, kaj naj bi bil - digitalni humanizem. Po digitalni revoluciji je sredi virusne resničnosti nastopil čas za reformiranje sveta. Na kakšnih osnovah in na kakšen način, lahko odgovori po mojem predvsem Ars Electronica, ki združuje umetnost, znanost, tehnologijo in družbo. 

11.09.2021 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Ljubljana   Sankt Peterburg   Kepplerjevi vrtovi   Luka Frelih   Miha Turšič   Zlata Nika   Špela Petrič  

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta.

Ars Electronica prek terenskega testa lahko prevede ogromno znanja in izkušenj v družbene strukture. Digitalni svet in digitalna umetnost imata velik potencial. Omogočata, da se digitalno postavi v središče planetarnega delovanja, usklajeno z etičnimi načeli. Res je, smo v testnem obdobju XXI. stoletja. Sam bi spremenil iz New digital deal v New digital i-deal!

 

Ars Electronica je med vsemi svetovnimi manifestacijami - ne le umetniškimi - postala najbolj pričakovan dogodek na svetu. V svojem bistvu je ena redkih, ki bi lahko poznala odgovore, ki jih od nas terja čas pandemije. Medicina in farmacija sta le delen odgovor. Po lanskoletni hibridni Ars Electronici št. I. je nastopilo leto Ars Electronice št. II., z razširjeno organizacijsko artikulacijo. V drugi krizni festivalski izdaji nadaljujejo s hibridno metodo, s Kepllerjevimi vrtovi (vozlišči) po vsem svetu, od Ljubljane do Sankt Peterburga, Amsterdama, New Yorka in Hong Konga. Letos je šestinosemdeset digitalnih vrtov (vozlišč), ki zastopajo različne misije. Ljubljanski "konS" se je odgovorno vključil s kritičnim premislekom o uporabi visoke tehnologije. S premisleki o uvajanju etičnih ideacij in načel pri inovaciji. V "konS" artikulaciji so sodelovali Luka Frelih iz Ljudmile / konS, Veronika Liebl iz Ars Electronice in Miha Turšič iz Waaga/ NL. Moderator pa je bil Jurij Krpan, Kersnikova, konS /SI. 

 

Le na inovativen način se lahko soočimo s krizno nervozo sveta. Povejmo to, kar že dolgo vemo: tehnologija ni nikoli nevtralna! Je fluidna struktura, ki močno krepi zavest o svetu in manifestira metafizično. Ravno zaradi slednjega je logično, da se povezuje z umetnostjo. 

 

V času, ko po kriznih dneh (želim si, da je to res) umirjamo naša vsakdanja življenja, ni nobene potrebe, da ga tudi poneumljamo. Nekdo se je te dni izvrstno, sofistično izrazil: Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno. Zato je logično, da se ponovno vprašamo, kaj sploh pomeni digitalno? Potrebno je izoblikovati nov družbeno-digitalen dogovor za navdih in upanje. Vem, da se bere patetično. Kako naj se bere drugače, saj živimo v krizi. Upam le, da ne v apokalipsi.

 

Digresija: Dobitnica Zlate Nike je umetniška skupina Forenzična arhitektura za projekt Študije oblakov, ki opozarja na okoljske zločine. Zlata Nika je dodeljena za projekt v območju umetne inteligence. Priznanje Ars Electronice je dobila dr. Špela Petrič za projek PL'AI. Projekt kaže kontinuirano raziskovanje in zanimanje Špele Petrič za rastlinski svet. Konec digresije.

 

Letošnji program Ars Electronice je tako obsežen, tako prelomen, da ga je nemogoče zaokrožiti v poročilu, kaj šele, da bi ga komentiral. Moja današnja naloga je dvojna. Prvič, da opozorim na to, kaj je v letošnji krizni ediciji drugače od lanske in drugič, da pogledam na Ars Electronico v njenem totalu, z njeno najpogostejšo umetniško obliko, z interaktivnimi instalcijami!

 

Prvič: Letos je po mojem ključnega pomena "festivalska Univerza", ki ima namen povabiti stotino slušateljev iz štiridesetih držav in z njimi premisliti metode, ne le "učenja na daljavo", temveč modelov digitalne didaktike v analognem. Sploh v času po obdobju "učenja na daljavo".

 

In zdaj velik preskok! Drugič: Interaktivna instalacija je pomemben umetniški medij, ki se je razvijal zadnjega pol stoletja, tudi na Ars Electornici, vzporedno z razvojem novih tehnologij. Pri instalacijski umetnosti gledamo preplet objektnosti v posebno izolirani sobi z namenom manifestacije umetnikove ideje. V zadnjih desetletjih pa izrazita interakativna instalacija, ki spodbuja neposredno delovanje med objektom in gledalcem. S tem, ko gledalec vstopi v prostor z razstavljenimi objekti, vzpostavi aktiven soodnos. Interakcija je komunikacija, iz katere razberemo umetnikove programirane procese. Ti nam oblikujejo pomene.

 

Rad se ponavljam: Klasična razstava zasleduje stavek - Ne dotikaj se me! Digitalna interaktivna instalacija - Dotakni se me! Interaktivna instalacija ponuja popolnoma drugačno izkušnjo od doživljanja tradicionalne slike. Oblikuje nam odgovornost, izhajajočo iz konceptualne umetnosti. V sami interaktivni instalaciji je nameščena zaključena konceptualna celota. V njej je ideja pomembnejša od same materializacije.

 

Smiselne pobude: V interaktivni instalaciji je nameščen soodnos, ki ga vpletemo že v pripravah na procesiranje umetnine. Največkrat je tako, da instalacija procesira odnose v realnem času. Oblikuje soodnose za drugačno bodočnost. Pri gledalcu, ki se nahaja znotraj umetnine, preverja njegove vizualne in intelektualne pozicije. Interaktivne instalacije so kompleksne umetnine.

 

Dober in zelo preprost primer interaktivne umetnine je premikajoč objekt v prostoru. Premika se odvisno od gledalčeve telesne pozicije. Objekt senzorno reagira na telo, s tem pa se kinetizira. V umetnini je nameščeno dvojno razumevanje:

 

a.) same objektnosti v prostoru, njene prisotnosti 

 

b.) gledalca, ki s hitrim postopkom učenja začne manipulirati z objektnostjo. Na ta način manipulira tudi z resničnostjo.

 

Tradicionalna umetnost enosmerno usmerja umetnikovo pozicijo. V interaktivni instalacijo pa prek objekta obstaja cel niz možnega, programiranega reagiranja. Zavest je tista, ki uporablja učenje in spomin za svoje orodje. Spomin in učenje sta ključnega pomena. Prek učenja in spomina rekonstruiramo pretekla stanja objekta. Teorija spomina pravi, da spomin ni le zbirka podatkov, temveč tudi reagiranj. Uporabnika (gledalca) moramo najprej naučiti razumeti programiranega niza. Šele tako lahko pride do preseganja razstavljene objektnosti. Pri tem pa gledalec maksimalistično vključi svojo zavest.

 

Z različnimi nizi-programi sproža uporabnika. Pri tem ta doživlja različna stanja in učinke. V interaktivni instalaciji je nameščena umetnikova skrita volja, ki preseneča v smeri etičnih zahtev. Vedno je interaktivna umetnina komunikacijska mašina. Zdaj pa najpomembnejše: Povratnost! Uporabnik instalacije s svojim angažmajem vključuje svojo pozicijo, ki je ključna pri oblikovanju (rezultiranju umetnine). Z instalcijsko interaktivnostjo se širi prostor razumevanja umetnosti in realnosti: Kaj je to spomin, kaj je učenje. To pa je za začetek delovanja festivalske Univerze fantastičen model in metoda. Boljše ne poznam! Usmeri nam pogled v prihodnost imaginarnega, ki nam omogoča razvoj novih svetov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.345
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.381
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.415
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919