Pred kakšnimi 15 leti mi je zgodaj zjutraj zazvonil mobilni telefon. To so bili še časi, ko sem imela telefon na nočni omarici. Dobesedno spala sem z njim. Napol v snu, krmežljavo, sem se oglasila. Z druge strani je zavriskalo: "Dobro jutro, Ladislav Troha tukaj!" Nič mi ni bilo jasno. Ponovila sem: "Kdo!? Ladislav Troha? Tisti Ladislav Troha!?" Odvrnil je: "Točno tisti!" Konec koncev, v tej majhni državi si ljudje za vekomaj zapomnijo osebo, ki tako ali drugače opozori nase. Povabil me je na kavo in šla sem.

Že takrat mi je predstavil gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), malo tipal sem ter tja in me povabil zraven. Na srečo me tovrstni aktivizem in politika nikoli nista zanimala, a sem Trohi vseeno z veseljem prisluhnila. Imel je zanimive, idealistične in predvsem megalomanske ideje. Dobro, nekatere so bile resnično v redu, priznam, recimo, ideja o lustraciji. (Prosim, da ne padete v polemiko, da ta v tej državi ni bila možna. Je bila in še vedno je možna.) Številne zdrahe bi nam bile prihranjene, če se nam ne bi bilo še vedno potrebno ukvarjati s komunisti! 

Ni pa Slovenija država, v kateri bi bilo možno kar tako izvesti revolucijo. To ni Francija, ki ima bogato osvajalsko in uporniško zgodovino. Slovenski narod je do danes preživel v glavnem zato, ker se je potuhnjeno gibal sem in tja, malo paktiral z enimi, malo z drugimi, nikoli pa ni šel "na juriš", razen v partizanski koračnici Toneta Seliškarja. Pa četudi bi Slovenija bila država, pripravljena na revolucijo, Troha preprosto ni človek, ki bi revolucijo lahko vodil in izpeljal. 

Za razliko od številnih, Trohe sicer ne vidim kot norca. Vem tudi, da ni slab človek. Zna se povsem normalno pogovarjati - če se mu ljubi -, zna prisluhniti človeku in mu osebno pomagati. Sposoben je biti dober in celo razumen. Žal pa je pripravljen narediti čisto vse za medijsko pozornost, ker je sveto prepričan, da ta vodi do politične kariere, ki mu bo potem omogočila udejanjanje revolucije. Z "ugrabitvijo", pisanjem pisem pristojnim institucijam in gladovno stavko mu v preteklosti ni uspelo pritegniti velikega števila ljudi. Niso ga vzeli resno.

Korona pa mu je padla v naročje kakor božji dar.

Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z veseljem cepili proti koroni. Tukaj z anticepilci postopamo v rokavicah. Marsikje že uvajajo obvezno cepljenje, mi se pa pogovarjamo, kako bi se morali pogovarjati z drugače mislečimi, v tem primeru z nasprotniki cepljenja in kako demokratično ter lepo bi bilo, če bi jih poskusili razumeti. Pa saj jih razumem! (Govorim zase.)

"Za razliko od številnih, Trohe sicer ne vidim kot norca. Vem tudi, da ni slab človek."

Troha je šolski primer Mefista, ki odlično manipulira z najrazličnejšimi čustveno ranjenimi ljudmi, nezdravljenimi težkimi psihičnimi bolniki, bodisi bivšimi bodisi sedanjimi zasvojenci z drogami ter z drugimi posamezniki ali skupinami z roba, torej s tistimi, ki nikjer drugje niso dobili pozornosti, Troha pa jim velikodušno ponudi mikrofon, da lahko vsemu svetu izpovedo tragične življenjske usode. Sedaj več resda ne pred stavbo RTV Slovenija, še vedno pa jih več tisoč ljudi spremlja preko interneta. Svetovni splet se je razvil v raj za norce.

Ti ljudje so dejansko izkoriščeni in zlorabljeni v namene politične kariere Trohe in peščice "normalnih" iz OPS. Sami tega seveda ne prepoznajo. Ljudem z blodnjami je težko razložiti, da njihov največji problem v življenju ni (fiktivni) čip iz cepiva proti Covid-19. Ljudem z blodnjami je praktično nemogoče dopovedati, da živijo v blodnjah. S temi ljudmi bi se morali ukvarjati psihiatri in ne epidemiologi ter novinarji.

Ne vem, kako drugače spametovati ljudi, ki sploh ne verjamejo v koronavirus, in ki so prepričani, da cepivo v ljudeh povzroča rast anten, ter da so šole fašistične in zastrupljajo otroke - to je trdila gospa, po poklicu učiteljica in ravno tako članica OPS. Da ne opominjam na ravnatelja neke osnovne šole, ki je želel dokaze, da virusi prav zares povzročajo bolezni. Če bi pogledal v delovni zvezek 7. razreda devetletke, bi mu to bilo jasno, ampak le zakaj bi ravnatelj brskal po šolskem gradivu, če se lahko osmeši pred vso državo?

Še dobro, da živimo v demokraciji in uživamo v svobodi izražanja. Prav ta je katalizator, preko katerega spoznavamo prave idiote. Zdaj jih res ne moremo spregledati, saj se derejo iz vsakega kota. Moralo bi nas skrbeti, ker jih je čedalje več. Če se bomo z ignoranco pretvarjali, da jih ni, ne bodo kar izginili. Resni problemi nikoli ne izginejo sami od sebe. Nasprotniki cepljenja pa so resen problem. Ne toliko zaradi njih samih, ampak zaradi vseh nas, ki smo kljub cepljenju še vedno lahko ogroženi zaradi fanatičnih pacientov, ki želijo revolucijo izvesti s poneumljanjem naroda in spodbujanjem nasilja.

Sredino divjanje pred parlamentom je resen opomin.