Razkrivamo

Jože Mencinger in njegov sin Tomaž dolgujeta študentom 73.000 evrov

Jože Mencinger je v zadnjem trenutku pred stečajem prijavil neko pogojno terjatev do Delikatese, jo konvertiral v lastništvo, s tem pridobil glasovalne pravice, Delikateso pa na ta način v ključnem trenutku rešil nadzora stečajnega upravitelja, ki bi revidiral posle njegovega sina in imel celo možnost razveljavitve že sklenjenih poslov. Delikatesa, ki je eden izmed treh največjih neplačnikov študentskega dela je sicer v večinski lasti sina Jožeta Mencingerja - Tomaža Mencingerja.

07.10.2014 23:19
Piše: Boris Meglič

Jože Mencinger v povsem enaki maniri kot Boško Šrot, Igor Bavčar ter Igor Lah, za nastalo situacijo krivi banke in ne vidi nikakršne odgovornosti v lastnih ravnanjih ali pa idejah, ki jih zastopa. Foto: www.mediaspeed.net

Spomnimo: Managerji kot je Mencinger, Šrot, Kordež, Bavčar in drugi so odjetja prevzemali tako, da so preko prijateljev dobili bančni kredit, ki so ga odplačevali z dobičkom tega podjetja, ki so ga ravnokar prevzeli s tem kreditom. To pomeni, da so vsa podjetja zadolžili za toliko, kot so bila vredna, ker sami niso imeli bistvenega premoženja. (Ta primitiven "know-how" je sicer deloval samo zato, ker smo Slovenci zahtevali gradualizem.)

 

Študentje so dodobra izkusili, kaj v resnici pomeni managerski prevzem po Mencingerjevo, katerega cilj je gospodarstvo v rokah slovenskih izbrancev. Mencinger je namreč tudi idejni strateg in glavni zagovornik modela managerskih prevzemov, kakršnemu smo priča v primeru Delikatese. Temu modelu prevzema se od nekdaj očita, da so se lahko okoriščali le prijatelji politikov in vplivnežev, ki so opustošili gospodarstvo. 

Tomaž Mencinger, sin znanega ekonomista Jožeta Mencingerja in prvi mož Delikatese, študentom sporoča, da bodo po letu dni čakanja, na svoje že zaslužene plače čakali še približno tri leta, takrat pa naj bi le prejeli plačilo, a zgolj polovico. Preostale polovice pa nikoli, saj je Delikatesa po neuspešnem, čeprav "učbeniško izvedenem" managerskem prevzemu, kot je to zagovarjal Jože Mencinger, v prisilni poravnavi in je s 73.000-evrskim dolgom do študentov med največjimi tremi dolžniki do študentov v državi.

 

Ne glede na to, da Mencinger študentom le obljublja izplačilo že pred več kot letom dni zasluženih plač in čeprav le polovico, saj je Delikatesa zaradi Mencingerjevega poizkusa uničujočega prevzema popolnoma uničena, je jasno, da študentje ne bodo dobili niti toliko, saj bo zaradi razmer, ki v tem obdobju vladajo v gospodarstvu, premoženje zavožene Delikatese le še kopnelo. Dolg v višini 4,9 milijona evrov, ki so ga v postopku prisilne poravnave prijavili upniki pa ne in bo le malo verjetno poplačan. Tako naj bi študentje, ki jim Mencingerjevi dolgujejo 73.000 evrov, svoj denar v najboljšem primeru prejeli šele čez 3 leta. In še to zgolj polovico.

 

To je izkušnja, ki so jo študentje dobili ob poslovanju z najbolj vplivnim ekonomistom v Sloveniji.

 

 

Mencinger v zadnjem trenutku prijavil 328.000-evrsko pogojno terjatev do Delikatese in sina rešil revizije stečajnega upravitelja, s tem pa tudi revizijo nastanka dolga Delikatese do njega samega

 

S tem, ko je Jože Mencinger 200.000 evrov terjatve do sinove Delikatese konvertiral v lastniški delež, je povečal svoje glasovalne pravice za količnik, ki ga določa zakon.  S tem, ko je bila izglasovana prisilna poravnava, je Mencinger namreč izključil možnost stečaja, s tem pa tudi možnost, da stečajni upravitelj razveljavi vse posle, sklenjene v zadnjem letu.  

 

Ob tem blagodejnem učinku vpliva, ki si ga je na ta način v Delikatesi zagotovil Jože Mencinger, se pojavlja vprašanje, kako je v resnici sploh nastal dolg Delikatese do Jožeta Mencingerja. Razlika med prisilno poravnavo in stečajem je namreč ta, da prisilno poravnavo vodi obstoječi direktor – v tem primeru Mencinger, medtem ko bi stečajni postopek vodila tretja oseba, nekdo neznan. Odgovor na vprašanje, ali je Mencingerjeva terjatev v višini 328.000 evrov zgolj fiktivna in ali služi zgolj prikrivanju spornega poslovanja Delikatese d.d., bo tako ostal jasen le družini Mencinger. 

 

 

"Delikateso so uničile banke!"

"Banke so krive, da podjetja (kot je Delikatesa, op.p.) zaidejo v plačilno nesposobnost," pojasnjuje oče prvega moža Delikatese Tomaža Mencingerja in solastnik Delikatese – Jože Mencinger. "Ker niso hotele dajat novih kreditov," pojasni Mencinger, in niti ne zato, ker bi hotele posojen denar nazaj, kot bi morda kdo pomislil. Dokler so banke dajale kredite, pove Mencinger, je vse šlo. Zaustavilo se je, ko so banke s kreditiranjem prenehale, je še dodal. 

 

 

Delikatesa je narkomansko podjetje

 

"Problem je v tem, ker več ne dobijo kreditov, ker se je kreditna masa blazno ustavila. Krivda pa je nastala takrat, ko smo začeli reševat krizo s protitajkunsko gonjo, ki je uničevala podjetja, ne pa tajkunov," pravi Jože Mencinger. Kam štejemo njegovega sina Tomaža, ki je managersko prevzel Delikateso, pa nam arhitekt managerskega prevzemništva profesor Jože Mencinger ne pove.

 

"Do krize, recimo do leta 2008, so banke dajale predvsem kratkoročne kredite in te kredite v nedogled obnavljale. Po tem pa se je vse spremenilo čez noč. To je podobno, kot če je kdo zasvojen z drogo, potem pa mu drogo vzameš, po tem pa zaradi tega nastane krč. In to se je zgodilo," je pojasnil Jože Mencinger, ki ni vedel, da govorimo o njegovi Delikatesi.

 

 

Neplačniki so žrtve zatečenega stanja

 

Na naše vprašanje, ali je neplačništvo lahko posledica slabe kreditacijske politike oziroma prevelike želje po tem, da bi se prevzemalo oziroma lastninilo podjetja zgolj ali pa predvsem preko bančnih kreditov, Mencinger odgovarja, da vsekakor in doda, da so tudi neplačniki le žrtve zatečenega stanja. 

 

 

Zaključek

 

Na podlagi dejanj torej lahko ugotovimo le, da Jože Mencinger v povsem enaki maniri kot Boško Šrot, Igor Bavčar ter Igor Lah, za nastalo situacijo krivi banke in ne vidi nikakršne odgovornosti v lastnih ravnanjih ali pa idejah, ki jih zastopa. 

 

Mencinger pri tem pozablja, da so morda krivi tudi jari managerji, ki nikoli ne bi znali pojasniti, s kakšnim delom se ustvari recimo milijardno premoženje za prevzem največjih slovenskih podjetij. Takšni, ki so pred 20 leti začeli kot uradniki, kot na primer Boško Šrot, in v teh letih uradništva zaslužili za prevzem največjega, milijardnega koncerna v državi. To so tisti, ki so v želji in pohlepu, da postanejo lastniki podjetji, ki jih vodijo, najeli prevelike kredite, ki so jih obesili za vrat najprej delavcem, potem trgu, torej nam, za tem državi.

 

Ker Jože Mencinger skriva poreklo svojega 328.000 evrov visokega zahtevka, sumimo, da obstaja tudi možnost, da gre za fiktivno terjatev, s pomočjo katere se je izglasovala prisilna poravnava, ki je preprečila stečaj. Tega, ali gre za fiktivno terjatev ali morda celo kaznivo dejanje, ne moremo ugotoviti, ker nam Jože Mencinger to skriva, nadzora stečajnika pa prav zaradi tega ne bo. Ta terjatev mogoče pojasni tudi to, zakaj je bil Jože Mencinger edini kandidat za evropskega poslanca, ki ni želel razkriti svojega premoženja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
0
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.970
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.224
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.408
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.777
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.704
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.636
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.296
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.223
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.032