Razkrivamo

Jože Mencinger in njegov sin Tomaž dolgujeta študentom 73.000 evrov

Jože Mencinger je v zadnjem trenutku pred stečajem prijavil neko pogojno terjatev do Delikatese, jo konvertiral v lastništvo, s tem pridobil glasovalne pravice, Delikateso pa na ta način v ključnem trenutku rešil nadzora stečajnega upravitelja, ki bi revidiral posle njegovega sina in imel celo možnost razveljavitve že sklenjenih poslov. Delikatesa, ki je eden izmed treh največjih neplačnikov študentskega dela je sicer v večinski lasti sina Jožeta Mencingerja - Tomaža Mencingerja.

07.10.2014 23:19
Piše: Boris Meglič

Jože Mencinger v povsem enaki maniri kot Boško Šrot, Igor Bavčar ter Igor Lah, za nastalo situacijo krivi banke in ne vidi nikakršne odgovornosti v lastnih ravnanjih ali pa idejah, ki jih zastopa. Foto: www.mediaspeed.net

Spomnimo: Managerji kot je Mencinger, Šrot, Kordež, Bavčar in drugi so odjetja prevzemali tako, da so preko prijateljev dobili bančni kredit, ki so ga odplačevali z dobičkom tega podjetja, ki so ga ravnokar prevzeli s tem kreditom. To pomeni, da so vsa podjetja zadolžili za toliko, kot so bila vredna, ker sami niso imeli bistvenega premoženja. (Ta primitiven "know-how" je sicer deloval samo zato, ker smo Slovenci zahtevali gradualizem.)

 

Študentje so dodobra izkusili, kaj v resnici pomeni managerski prevzem po Mencingerjevo, katerega cilj je gospodarstvo v rokah slovenskih izbrancev. Mencinger je namreč tudi idejni strateg in glavni zagovornik modela managerskih prevzemov, kakršnemu smo priča v primeru Delikatese. Temu modelu prevzema se od nekdaj očita, da so se lahko okoriščali le prijatelji politikov in vplivnežev, ki so opustošili gospodarstvo. 

Tomaž Mencinger, sin znanega ekonomista Jožeta Mencingerja in prvi mož Delikatese, študentom sporoča, da bodo po letu dni čakanja, na svoje že zaslužene plače čakali še približno tri leta, takrat pa naj bi le prejeli plačilo, a zgolj polovico. Preostale polovice pa nikoli, saj je Delikatesa po neuspešnem, čeprav "učbeniško izvedenem" managerskem prevzemu, kot je to zagovarjal Jože Mencinger, v prisilni poravnavi in je s 73.000-evrskim dolgom do študentov med največjimi tremi dolžniki do študentov v državi.

 

Ne glede na to, da Mencinger študentom le obljublja izplačilo že pred več kot letom dni zasluženih plač in čeprav le polovico, saj je Delikatesa zaradi Mencingerjevega poizkusa uničujočega prevzema popolnoma uničena, je jasno, da študentje ne bodo dobili niti toliko, saj bo zaradi razmer, ki v tem obdobju vladajo v gospodarstvu, premoženje zavožene Delikatese le še kopnelo. Dolg v višini 4,9 milijona evrov, ki so ga v postopku prisilne poravnave prijavili upniki pa ne in bo le malo verjetno poplačan. Tako naj bi študentje, ki jim Mencingerjevi dolgujejo 73.000 evrov, svoj denar v najboljšem primeru prejeli šele čez 3 leta. In še to zgolj polovico.

 

To je izkušnja, ki so jo študentje dobili ob poslovanju z najbolj vplivnim ekonomistom v Sloveniji.

 

 

Mencinger v zadnjem trenutku prijavil 328.000-evrsko pogojno terjatev do Delikatese in sina rešil revizije stečajnega upravitelja, s tem pa tudi revizijo nastanka dolga Delikatese do njega samega

 

S tem, ko je Jože Mencinger 200.000 evrov terjatve do sinove Delikatese konvertiral v lastniški delež, je povečal svoje glasovalne pravice za količnik, ki ga določa zakon.  S tem, ko je bila izglasovana prisilna poravnava, je Mencinger namreč izključil možnost stečaja, s tem pa tudi možnost, da stečajni upravitelj razveljavi vse posle, sklenjene v zadnjem letu.  

 

Ob tem blagodejnem učinku vpliva, ki si ga je na ta način v Delikatesi zagotovil Jože Mencinger, se pojavlja vprašanje, kako je v resnici sploh nastal dolg Delikatese do Jožeta Mencingerja. Razlika med prisilno poravnavo in stečajem je namreč ta, da prisilno poravnavo vodi obstoječi direktor – v tem primeru Mencinger, medtem ko bi stečajni postopek vodila tretja oseba, nekdo neznan. Odgovor na vprašanje, ali je Mencingerjeva terjatev v višini 328.000 evrov zgolj fiktivna in ali služi zgolj prikrivanju spornega poslovanja Delikatese d.d., bo tako ostal jasen le družini Mencinger. 

 

 

"Delikateso so uničile banke!"

"Banke so krive, da podjetja (kot je Delikatesa, op.p.) zaidejo v plačilno nesposobnost," pojasnjuje oče prvega moža Delikatese Tomaža Mencingerja in solastnik Delikatese – Jože Mencinger. "Ker niso hotele dajat novih kreditov," pojasni Mencinger, in niti ne zato, ker bi hotele posojen denar nazaj, kot bi morda kdo pomislil. Dokler so banke dajale kredite, pove Mencinger, je vse šlo. Zaustavilo se je, ko so banke s kreditiranjem prenehale, je še dodal. 

 

 

Delikatesa je narkomansko podjetje

 

"Problem je v tem, ker več ne dobijo kreditov, ker se je kreditna masa blazno ustavila. Krivda pa je nastala takrat, ko smo začeli reševat krizo s protitajkunsko gonjo, ki je uničevala podjetja, ne pa tajkunov," pravi Jože Mencinger. Kam štejemo njegovega sina Tomaža, ki je managersko prevzel Delikateso, pa nam arhitekt managerskega prevzemništva profesor Jože Mencinger ne pove.

 

"Do krize, recimo do leta 2008, so banke dajale predvsem kratkoročne kredite in te kredite v nedogled obnavljale. Po tem pa se je vse spremenilo čez noč. To je podobno, kot če je kdo zasvojen z drogo, potem pa mu drogo vzameš, po tem pa zaradi tega nastane krč. In to se je zgodilo," je pojasnil Jože Mencinger, ki ni vedel, da govorimo o njegovi Delikatesi.

 

 

Neplačniki so žrtve zatečenega stanja

 

Na naše vprašanje, ali je neplačništvo lahko posledica slabe kreditacijske politike oziroma prevelike želje po tem, da bi se prevzemalo oziroma lastninilo podjetja zgolj ali pa predvsem preko bančnih kreditov, Mencinger odgovarja, da vsekakor in doda, da so tudi neplačniki le žrtve zatečenega stanja. 

 

 

Zaključek

 

Na podlagi dejanj torej lahko ugotovimo le, da Jože Mencinger v povsem enaki maniri kot Boško Šrot, Igor Bavčar ter Igor Lah, za nastalo situacijo krivi banke in ne vidi nikakršne odgovornosti v lastnih ravnanjih ali pa idejah, ki jih zastopa. 

 

Mencinger pri tem pozablja, da so morda krivi tudi jari managerji, ki nikoli ne bi znali pojasniti, s kakšnim delom se ustvari recimo milijardno premoženje za prevzem največjih slovenskih podjetij. Takšni, ki so pred 20 leti začeli kot uradniki, kot na primer Boško Šrot, in v teh letih uradništva zaslužili za prevzem največjega, milijardnega koncerna v državi. To so tisti, ki so v želji in pohlepu, da postanejo lastniki podjetji, ki jih vodijo, najeli prevelike kredite, ki so jih obesili za vrat najprej delavcem, potem trgu, torej nam, za tem državi.

 

Ker Jože Mencinger skriva poreklo svojega 328.000 evrov visokega zahtevka, sumimo, da obstaja tudi možnost, da gre za fiktivno terjatev, s pomočjo katere se je izglasovala prisilna poravnava, ki je preprečila stečaj. Tega, ali gre za fiktivno terjatev ali morda celo kaznivo dejanje, ne moremo ugotoviti, ker nam Jože Mencinger to skriva, nadzora stečajnika pa prav zaradi tega ne bo. Ta terjatev mogoče pojasni tudi to, zakaj je bil Jože Mencinger edini kandidat za evropskega poslanca, ki ni želel razkriti svojega premoženja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
12
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.356
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.324
03/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.503
04/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.185
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.378
06/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.080
07/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 802
08/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.599
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 995
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 826