Ko rečem provincializem, mislim predvsem dvoje: da se v Sloveniji obnašamo, kot da živimo na eni od Saturnovih lun in nimamo stika z drugimi (evropskimi) državami, kjer so nasilni protesti in divjanje ulične sodrge postali del vsakdana, in da vsakič, ko gre za neposredni in simbolni napad na demokracijo, na njene temelje, poskušamo relativizirati dogodke. Od kod ta skrajno neprimerna, moralno zavržna navada, mi ni povsem jasno, domnevam pa, da je posledica dejstva, da Slovenci o demokraciji še vedno ne vedo kaj prida. Kar je bržkone vsaj deloma tudi krivda šolskega sistema, ki v tridesetih letih ni bil sposoben mladine naučiti osnovnih pojmov o moderni demokratični družbi in zahodnoevropskem civilizacijskem okolju. Slavko Gaber, ki je s svojimi eksperimenti, v šali poimenovanimi šolska reforma, demontiral slovensko šolstvo, nam bo še desetletja ostal v spominu.

Zato je potrebno vsakič znova, ko skupina takšnih ali drugačnih huliganov oblega parlament, nevednemu ljudstvu razložiti, da se tega ne počne in da gre za dejanje, kar na najbolj primitiven in brutalen način negira temelje demokratične ureditve in vladavine prava. Parlamentarna demokracija se začne in konča v parlamentu - jasno, vsake nekaj let se karte na novo premešajo na volitvah. Parlament je simbolni izvrševalec demokracije, njegov mandat je po definiciji legalen in legitimen, saj so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Vse to piše tudi v slovenski ustavi.

Zategadelj ni pardona, ko gre za bombardiranje parlamenta z granitom, pivskimi steklenicami ali navijaškimi baklami. Tiste, ki to počnejo, v vsaki urejeni državi policija polovi in aretira, pri tem lahko uporabi vsa z zakonom dovoljena prisilna sredstva. Ko so pred meseci na Nizozemskem v podobnih "protestih", nezakonitih kakopak, huligani začeli metati predmete v policijo, so specialci zakorakali med množico in jo razgnali. A ker se je več policistov okužilo s kovidom, so naslednjič nad huligane poslali policijske pse, iz ozadja pa so delovali tudi policijski topovi. Nizozemska zagotovo ni nobena diktatura, njen premier Rutte je vse prej kot fašist. Ne boste verjeli, celo liberalec je.

Ali v evropskih državah, kjer so na oblasti leve oziroma levo-liberalne vlade, policija do nezakonitih protestov, posebej tistih, ki se sprevržejo v ulično razgrajanje, požiganje in uničevanje lastnine, ravna drugače kot tam, kjer so na oblasti desničarji? Jasno, da ne. Nekateri moji levičarski prijatelji iz Slovenije, ki so bili nekoč liberalci in sem jih cenil, so zadnje čase povsem izgubili razsodnost. Trdijo, da slovenska policija do protestnikov nastopa nasilno ipd.. Naj gredo malo po svetu, pa bodo videli, da imamo pri nas pravzaprav Disneyland. Vsekakor pa jim odsvetujem obisk Sydneya oziroma Novega Južnega Walesa, kajti tamkajšnji policisti, sploh specialci, nikakor niso nežni niti do povsem benevolentnih protestnikov.

Kaj hočem izpostaviti? Da imajo ljudje po zaslugi ignorantskih, nerazgledanih medijskih voditeljev in t.i. influencerjev kot tudi manipulativnih politikov in dominantnega dela civilne družbe precej pomešane pojme. In ker večinoma ne sledijo tujim medijem, živijo v svojem mehurčku, ki ga veselo napihujejo domači "strokovnjaki" za manipulacije. Samo v takšnem zmešanem okolju do besede pridejo neke pravne mreže in aktivistke, ne slišimo pa denimo predsednika republike, ki bi nagovoril ljudi in jim razložil, da je to, kar počne država v primeru epidemije, dobro za vse in da odstopanj ne more in ne sme biti. In da je pravzaprav ves svet v podobnem sran... stanju.

Slovencem je treba marsikaj večkrat razložiti. Ker ne razumejo. Nekateri nočejo razumeti. Toda vsakdo, ki ni ravno oboževalec psihopatskih voditeljev in diktatur, bi moral razumeti, da je napad na parlament napad na demokracijo in ljudstvo; da so huligani, ki to počnejo, čisto navadna sodrga.

Niti najmanjših razlogov za relativiziranje ni, še manj pa potrebe po ugibanju, da je posredni krivec za divjanje morda vlada oziroma njen predsednik. Bi se rešil krivde moški, ki bi na sodišču svoje nasilje nad ženo opravičeval s tem, da mu je skuhala obupno slabo večerjo?

***

Že lani, ob začetku epidemije, sem na tem mestu resignirano ugotavljal, da bolj kot novi koronavirus Slovencem škodujejo medsebojni odnosi, da bi se bolj kot bolezni Covid-19 morali bati drug drugega. Po poldrugem letu, po dolgih mesecih takšnih in drugačnih omejitev so razmere kvečjemu slabše, bolj zaostrene. Predstavljam si - ker se po njih že skoraj eno leto skoraj ne vozim več - da mora biti na slovenskih cestah že pravi zverinjak. Kajti če so Slovenci že v "normalnih časih" vozili zelo nekulturno, potem je epidemija iz njih naredila prave divjake. 

Z drugimi besedami, duševno zdravje nacije je načeto, močno načeto. Pritrjuje mi tudi Eurostatova raziskavi iz leta 2019: v Evropi je največ kronične depresije prav v Sloveniji, kjer 15 odstotkov prebivalstva trpi za to boleznijo. Leta 2019! Si upa kdo pomisliti, kakšen je ta odstotek danes, po poldrugem letu epidemije, ki so jo Slovenci preživeli z precej manj tolerance in razumevanja kot denimo Španci, Italijani, Hrvati ali Francozi?

Če h kronični depresiji prištejemo še nekaj slovenskih specifičnih "tegob", med katerimi gre izpostaviti transgeneracijski prenos travme (medvojni in povojni poboji so zaznamovali na desettisoče družin, ki se še danes niso osvobodile teh težkih travm), spolno nasilje in zlorabe otrok v zaprtih družinskih okoljih, splošno nagnjenost k izigravanju sistema (fraudolentnost oziroma nadmudrivanje po balkansko), zavist, čustveno zavrtost starejših generacij, genetsko pridobljeno nazaupljivost do tujcev ipd., potem je precej lažje razumeti, zakaj imajo prav Slovenci med vsemi evropskimi narodi toliko težav s spopadanjem z epidemijo. In da jih katastrofalni epilog drugega in tretjega vala nista prav nič izučila.

Trma in kljubovanje sta še dodatna vzroka za porazno statistiko novih okužb. Ker na smrt sovražijo vlado, se ne bodo cepili, ne bodo testirali ... Čudno, da katera izmed tistih (izven)parlamentarnih strank, ki ima odgovore na vsa vprašanja, še ni začela ljudem obljubljati odpravo vseh ukrepov, če zmaga na volitvah oziroma prevzame oblast. Glede na značajske lastnosti precejšnjega dela naroda bi si celo upal trditi, da bi jo volilo nenormalno veliko ljudi ...

***

Ko je Drnovšek nekoč v parlamentu zdolgočaseno poslušal poslanske bravure ob svojem impeachmentu (ustavni obtožbi), mu je v nekem trenutku ušlo, da bi se v primeru njegovega odhoda v opoziciji pobili med sabo za njegovo nasledstvo. Danes bi lahko ta stavek razširili kar na celotno nacijo: v času, ko se praktično ves svet (razen Severne Koreje, kjer virusa ni) bori proti Covid-19, so se Slovenci na smrt sprli med sabo. A tokrat niti ne zaradi partizanov in domobrancev, pač pa zaradi epidemije in vprašanja, ali se je pametno cepiti ali ne. Marsikje v sosedstvu in širše se ob tem začudeno sprašujejo, kaj se je zgodilo s Slovenci, da so popolnoma izgubili kompas in se obnašajo kot najbolj zmešana, infantilna in neodgovorna nacija v Evropi.

Kot da bi koronavirus v Sloveniji napadel izključno možgane ...