Komentar

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence

Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki.

18.09.2021 23:58
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   digitalna umetnost   Marcel Duchamp   Kazimir Malevič   Renato Giuseppe Bertelli   Edvard Zajc   Eda Čufer   postdigitalno

Prebral sem, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes obstaja le še 5 odstotkov. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli.

Umetnost ne prenaša preveč resničnosti. Postdigitalno umetniško stanje je že nekaj časa med nami. Na koncu postmodernizma je vse postalo - post. Zakaj ne bi postalo še digitalno? Postmodernizem se je zame zaključil davnega leta 1995. Nekaj let kasneje je nastopilo procesiranje postdigitalnega sveta. V digitalni svet so vstopile humanistične vede, ki so postale ključne za drugo razvojno obdobje digitalne umetnosti. Nastopil je čas postdigitalnega izjavljanja - o digitalnem.

 

Predpona post pomeni, da se nekaj zgodi po določenem dogodku ali dejanju. Post pomeni: po nečem. Predpona v besedi postdigitalno - za razliko od drugih stanj - ne pomeni po koncu digitalnega sveta. Temveč da vstopa digitalno v neznane, a pomembne lege, ki jih je potrebno temeljito premisliti. Sploh v svetu umetnosti postdigitalno pomeni tudi kritičen premislek o digitalnem. Razlika med pionirsko digitalno umetnostjo in današnjo je v tem, da se je v vmesnem času razvil cel niz žanrov, ki govorijo tudi o tem, zakaj je nekaj sploh digitalno. Podobno je z besedo postgravitacijska umetnost, ki pomeni vstop umetniških praks v realno polje gravitacije "0" v času, ko je še vedno skoraj vse podvrženo gravitaciji "1". Predpona post se bo v gravitaciji "0" dejansko vzpostavila šele v globoki bodočnosti.

 

Prvi preksok: Zakaj večina zgodovinarjev in filozofov umetnosti meni, da je Marcel Duchamp poleg Kazimirja Maleviča najpomembnejši umetnik prejšnjega stoletja? Zato, ker iz njegovega dela izhajata dve najpomembnejši smeri zahodne umetnosti: iz tehnologije in iz spremenjene lege objektnosti masovne produkcije, iz geste preimenovanja te iste objektnosti.

 

Prva smer: Tehnologija izhaja iz spremenjenega pogleda na najdeno objektnost masovne produkcije, ki je izoblikovala popolnoma nov pogled na umetnost. Pri Duchampu se je prvič generirala v pigmentirani sliki Akt, ki se spušča po stopnicah, št. 2, ki je bila še povezana z marinetijevskim futurističnim izrazom. Z glorijo kinetike in dinamike iz herojske faze futurizma.

 

Digresija I.: V drugi fazi futurizma je po objavi manifesta Futuristična rekonstrukcija vesolja (1915) vstopila plaha ideja, ki naj bi sprožila možno umetnino - program. Umetnik naj bi bil dolžan sprogramirati stroj, ki naj bi proizvedel umetnino - s pomočjo programa. Realno programirano umetnino pa smo dobili šele v tretjem futurističnem zamahu: Šahovsko glavo Renata Giuseppeja Bertellija leta 1933. Konec digresije.

 

Druga smer pa izhaja iz Duchampove ready-made metode (1913), ki je revolucionirala principe oblikovanja umetnine, izhajajoče iz najdenega objekta. In zdaj najpomembnejše; z gesto preimenovanja in prevrednotenja objektnosti. Pisoar je z minimalnim posegom-gesto postal Fontana: Vse, kar proglasim za umetniško delo - je umetniško delo. Ta metoda je najbolj daljnosežna ideja v novejši zgodovini umetnosti. Izjemno pomembna je tudi za digitalno in postdigitalno umetnost.

 

To sta dve osrednji izhodišči zahodne umetnosti za prihajajoča stoletja. Sprijaznite se s tem dejstvom!

 

Preskok k postdigitalni umetnosti: Ko govorimo o elektronski umetnosti, moramo imeti zavest, da je to umetnost, ki večinsko slavi tehnologijo. Historično izhaja iz vseh treh faznih premikov futurizma. Revolucija v umetnosti je pomembnejša od spremembe realne tehnologije. V enem od pop medijev sem prebral, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes 95 odstotkov ne obstaja več. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli. 

 

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence (AI). Vem, da vas dolgočasim s kategoričnim ponavljanjem Ducahampovega modela umetnosti. Ne gre drugače. Imejte zavest, da ne bo še tretje revizje. Ne bo je! Stoletje je že za nami, časovna distanca je že opravljena, prva in druga revizja tudi. Obe metodi se na različne načine projecirata v digitalni umetnosti. Danes je osrednja metoda gradnje umetnine nameščena - v aplikaciji. Muzeji že kupujejo pionirske programe za svoje umetniške zbirke. Umetnostni zgodovinarji so se končno začeli zavedati nujnosti, da začnejo v svojih zbirkah shranjevati pionirska dejanja digitalne umetnosti, četudi bi v bližnji ali daljni pridhodnosti nastopila apokalipsa. 

 

Malo daljša digresija II.: Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki. Konec digresije.

 

Preskok v območje performativnih stanj digitalnega: Performativno umetnost v zadnjem desetletju XX. stoletja lahko razdelimo na dve časovni obdobji; v prvih štirih letih devtdesetih let so se nadaljevale performativne oblike iz šestdesetih. Po letu 1994 pa je nastopilo šet let digitalnega odštevanja tisočletja. In končno je nastopilo leto 2000! Digitalni performans = Informans!  Informans je "osebna oblika" telesa, ki deluje v digitalnem okolju. Pixelizacija in performacija = Informa. Estesija, ki se sproži v digitalnem okolju, se prekriva s telesom umetnika in umetnice. Odzivi v svetu interaktivenega dinamizma digitalnega so primerljivi s performativno analognostjo.

 

Ne pozabimo, razvojni umetniki so kritični premišljevalci, ojačevalci idej in oblikovalci novih razvojnih stanj. Vse strukture sveta so se po letu 2000 pospešeno prilagajale digitalnemu statusu, leta 2020 pa virusni realnosti skupaj z digitalnim statusom. Mehčine postdigitalnega sveta so postale trda realnost. V virusni realnosti pa je bioumetnost postala najbolj izpostavljena veja postdigitalne umetnosti s svojo meta/fizično kompleksnostjo.

 

Uf, streznimo se! Digitalna orodja lahko oblikujejo umetnost ali pa vodijo atomske iztrelke. Dolgo časa sem mislil, da je atomska bomba navkljub vsemu le orodje za uravnavanje strahu. Ne ni! Od 13.865 nuklearnih glav jih je tisoče usmerjenih na glavna mesta vseh držav sveta, takoj zatem pa na nevralgično tehno infrastrukturo. Samo pomislite na možen spopad velesil. Lahko se pojavi blaznež na oblasti in sproži spopad neslutenih razsežnosti. 

 

Poleg tega digitalna programska oprema vedno bolj omogoča nadzor človeštva. Potrebno bo na novo oblikovati digitalni humanistični sporazum. Človeštvo se mora preoblikovati in to takoj, ali pa bo naslednjih tisoč let dejansko digitalno-totalitarnih. Postdigitalna umetnost oziroma digitalni humanizem mora prevzeti vse družbene vzvode in na novo napisati sporazum Združenih narodov

 

Pred zaključkom komentarja, digresija III.: Digitalna umetnost je bila zadnja avantgarda XX. stoletja in ne retrogardizem, kot sva z Edo Čufer zapisala leta 1983 v svojem manifestu. Retrogardizem je bil le vmesnik v času, pomemben za dekonstrukcijo grdega, ki se je izoblikovalo v ideoloških totalitarnih sistemih XX. stoletja. Konec digresije.

 

Vizualno stanje: Digitalna tehnologija spreminja vizualno pokrajino. Pred seboj gledamo naraščanje nevarne materije, ki jo proizvaja človeštvo, da ne govorimo o tisti, ki jo proizvaja priroda. Če v muzejih poteka nakup preteklosti, v postdigitalni umetnosti poteka želja po premišljeni bodočnosti.

 

Četrta industrijska revolucija je že med nami. Postdigitalno gre v višave. Veliki muzeji pa objavljajo oglase: Prosimo, pridite v muzeje. Pa ne moreš verjeti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.109
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.915
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.408
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.374
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 858
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.666
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.454