Komentar

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence

Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki.

18.09.2021 23:58
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   digitalna umetnost   Marcel Duchamp   Kazimir Malevič   Renato Giuseppe Bertelli   Edvard Zajc   Eda Čufer   postdigitalno

Prebral sem, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes obstaja le še 5 odstotkov. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli.

Umetnost ne prenaša preveč resničnosti. Postdigitalno umetniško stanje je že nekaj časa med nami. Na koncu postmodernizma je vse postalo - post. Zakaj ne bi postalo še digitalno? Postmodernizem se je zame zaključil davnega leta 1995. Nekaj let kasneje je nastopilo procesiranje postdigitalnega sveta. V digitalni svet so vstopile humanistične vede, ki so postale ključne za drugo razvojno obdobje digitalne umetnosti. Nastopil je čas postdigitalnega izjavljanja - o digitalnem.

 

Predpona post pomeni, da se nekaj zgodi po določenem dogodku ali dejanju. Post pomeni: po nečem. Predpona v besedi postdigitalno - za razliko od drugih stanj - ne pomeni po koncu digitalnega sveta. Temveč da vstopa digitalno v neznane, a pomembne lege, ki jih je potrebno temeljito premisliti. Sploh v svetu umetnosti postdigitalno pomeni tudi kritičen premislek o digitalnem. Razlika med pionirsko digitalno umetnostjo in današnjo je v tem, da se je v vmesnem času razvil cel niz žanrov, ki govorijo tudi o tem, zakaj je nekaj sploh digitalno. Podobno je z besedo postgravitacijska umetnost, ki pomeni vstop umetniških praks v realno polje gravitacije "0" v času, ko je še vedno skoraj vse podvrženo gravitaciji "1". Predpona post se bo v gravitaciji "0" dejansko vzpostavila šele v globoki bodočnosti.

 

Prvi preksok: Zakaj večina zgodovinarjev in filozofov umetnosti meni, da je Marcel Duchamp poleg Kazimirja Maleviča najpomembnejši umetnik prejšnjega stoletja? Zato, ker iz njegovega dela izhajata dve najpomembnejši smeri zahodne umetnosti: iz tehnologije in iz spremenjene lege objektnosti masovne produkcije, iz geste preimenovanja te iste objektnosti.

 

Prva smer: Tehnologija izhaja iz spremenjenega pogleda na najdeno objektnost masovne produkcije, ki je izoblikovala popolnoma nov pogled na umetnost. Pri Duchampu se je prvič generirala v pigmentirani sliki Akt, ki se spušča po stopnicah, št. 2, ki je bila še povezana z marinetijevskim futurističnim izrazom. Z glorijo kinetike in dinamike iz herojske faze futurizma.

 

Digresija I.: V drugi fazi futurizma je po objavi manifesta Futuristična rekonstrukcija vesolja (1915) vstopila plaha ideja, ki naj bi sprožila možno umetnino - program. Umetnik naj bi bil dolžan sprogramirati stroj, ki naj bi proizvedel umetnino - s pomočjo programa. Realno programirano umetnino pa smo dobili šele v tretjem futurističnem zamahu: Šahovsko glavo Renata Giuseppeja Bertellija leta 1933. Konec digresije.

 

Druga smer pa izhaja iz Duchampove ready-made metode (1913), ki je revolucionirala principe oblikovanja umetnine, izhajajoče iz najdenega objekta. In zdaj najpomembnejše; z gesto preimenovanja in prevrednotenja objektnosti. Pisoar je z minimalnim posegom-gesto postal Fontana: Vse, kar proglasim za umetniško delo - je umetniško delo. Ta metoda je najbolj daljnosežna ideja v novejši zgodovini umetnosti. Izjemno pomembna je tudi za digitalno in postdigitalno umetnost.

 

To sta dve osrednji izhodišči zahodne umetnosti za prihajajoča stoletja. Sprijaznite se s tem dejstvom!

 

Preskok k postdigitalni umetnosti: Ko govorimo o elektronski umetnosti, moramo imeti zavest, da je to umetnost, ki večinsko slavi tehnologijo. Historično izhaja iz vseh treh faznih premikov futurizma. Revolucija v umetnosti je pomembnejša od spremembe realne tehnologije. V enem od pop medijev sem prebral, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes 95 odstotkov ne obstaja več. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli. 

 

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence (AI). Vem, da vas dolgočasim s kategoričnim ponavljanjem Ducahampovega modela umetnosti. Ne gre drugače. Imejte zavest, da ne bo še tretje revizje. Ne bo je! Stoletje je že za nami, časovna distanca je že opravljena, prva in druga revizja tudi. Obe metodi se na različne načine projecirata v digitalni umetnosti. Danes je osrednja metoda gradnje umetnine nameščena - v aplikaciji. Muzeji že kupujejo pionirske programe za svoje umetniške zbirke. Umetnostni zgodovinarji so se končno začeli zavedati nujnosti, da začnejo v svojih zbirkah shranjevati pionirska dejanja digitalne umetnosti, četudi bi v bližnji ali daljni pridhodnosti nastopila apokalipsa. 

 

Malo daljša digresija II.: Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki. Konec digresije.

 

Preskok v območje performativnih stanj digitalnega: Performativno umetnost v zadnjem desetletju XX. stoletja lahko razdelimo na dve časovni obdobji; v prvih štirih letih devtdesetih let so se nadaljevale performativne oblike iz šestdesetih. Po letu 1994 pa je nastopilo šet let digitalnega odštevanja tisočletja. In končno je nastopilo leto 2000! Digitalni performans = Informans!  Informans je "osebna oblika" telesa, ki deluje v digitalnem okolju. Pixelizacija in performacija = Informa. Estesija, ki se sproži v digitalnem okolju, se prekriva s telesom umetnika in umetnice. Odzivi v svetu interaktivenega dinamizma digitalnega so primerljivi s performativno analognostjo.

 

Ne pozabimo, razvojni umetniki so kritični premišljevalci, ojačevalci idej in oblikovalci novih razvojnih stanj. Vse strukture sveta so se po letu 2000 pospešeno prilagajale digitalnemu statusu, leta 2020 pa virusni realnosti skupaj z digitalnim statusom. Mehčine postdigitalnega sveta so postale trda realnost. V virusni realnosti pa je bioumetnost postala najbolj izpostavljena veja postdigitalne umetnosti s svojo meta/fizično kompleksnostjo.

 

Uf, streznimo se! Digitalna orodja lahko oblikujejo umetnost ali pa vodijo atomske iztrelke. Dolgo časa sem mislil, da je atomska bomba navkljub vsemu le orodje za uravnavanje strahu. Ne ni! Od 13.865 nuklearnih glav jih je tisoče usmerjenih na glavna mesta vseh držav sveta, takoj zatem pa na nevralgično tehno infrastrukturo. Samo pomislite na možen spopad velesil. Lahko se pojavi blaznež na oblasti in sproži spopad neslutenih razsežnosti. 

 

Poleg tega digitalna programska oprema vedno bolj omogoča nadzor človeštva. Potrebno bo na novo oblikovati digitalni humanistični sporazum. Človeštvo se mora preoblikovati in to takoj, ali pa bo naslednjih tisoč let dejansko digitalno-totalitarnih. Postdigitalna umetnost oziroma digitalni humanizem mora prevzeti vse družbene vzvode in na novo napisati sporazum Združenih narodov

 

Pred zaključkom komentarja, digresija III.: Digitalna umetnost je bila zadnja avantgarda XX. stoletja in ne retrogardizem, kot sva z Edo Čufer zapisala leta 1983 v svojem manifestu. Retrogardizem je bil le vmesnik v času, pomemben za dekonstrukcijo grdega, ki se je izoblikovalo v ideoloških totalitarnih sistemih XX. stoletja. Konec digresije.

 

Vizualno stanje: Digitalna tehnologija spreminja vizualno pokrajino. Pred seboj gledamo naraščanje nevarne materije, ki jo proizvaja človeštvo, da ne govorimo o tisti, ki jo proizvaja priroda. Če v muzejih poteka nakup preteklosti, v postdigitalni umetnosti poteka želja po premišljeni bodočnosti.

 

Četrta industrijska revolucija je že med nami. Postdigitalno gre v višave. Veliki muzeji pa objavljajo oglase: Prosimo, pridite v muzeje. Pa ne moreš verjeti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.746
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.230
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.378
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.230
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.015
06/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.984
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 866
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 909
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 523
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.129