Komentar

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence

Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki.

18.09.2021 23:58
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   digitalna umetnost   Marcel Duchamp   Kazimir Malevič   Renato Giuseppe Bertelli   Edvard Zajc   Eda Čufer   postdigitalno

Prebral sem, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes obstaja le še 5 odstotkov. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli.

Umetnost ne prenaša preveč resničnosti. Postdigitalno umetniško stanje je že nekaj časa med nami. Na koncu postmodernizma je vse postalo - post. Zakaj ne bi postalo še digitalno? Postmodernizem se je zame zaključil davnega leta 1995. Nekaj let kasneje je nastopilo procesiranje postdigitalnega sveta. V digitalni svet so vstopile humanistične vede, ki so postale ključne za drugo razvojno obdobje digitalne umetnosti. Nastopil je čas postdigitalnega izjavljanja - o digitalnem.

 

Predpona post pomeni, da se nekaj zgodi po določenem dogodku ali dejanju. Post pomeni: po nečem. Predpona v besedi postdigitalno - za razliko od drugih stanj - ne pomeni po koncu digitalnega sveta. Temveč da vstopa digitalno v neznane, a pomembne lege, ki jih je potrebno temeljito premisliti. Sploh v svetu umetnosti postdigitalno pomeni tudi kritičen premislek o digitalnem. Razlika med pionirsko digitalno umetnostjo in današnjo je v tem, da se je v vmesnem času razvil cel niz žanrov, ki govorijo tudi o tem, zakaj je nekaj sploh digitalno. Podobno je z besedo postgravitacijska umetnost, ki pomeni vstop umetniških praks v realno polje gravitacije "0" v času, ko je še vedno skoraj vse podvrženo gravitaciji "1". Predpona post se bo v gravitaciji "0" dejansko vzpostavila šele v globoki bodočnosti.

 

Prvi preksok: Zakaj večina zgodovinarjev in filozofov umetnosti meni, da je Marcel Duchamp poleg Kazimirja Maleviča najpomembnejši umetnik prejšnjega stoletja? Zato, ker iz njegovega dela izhajata dve najpomembnejši smeri zahodne umetnosti: iz tehnologije in iz spremenjene lege objektnosti masovne produkcije, iz geste preimenovanja te iste objektnosti.

 

Prva smer: Tehnologija izhaja iz spremenjenega pogleda na najdeno objektnost masovne produkcije, ki je izoblikovala popolnoma nov pogled na umetnost. Pri Duchampu se je prvič generirala v pigmentirani sliki Akt, ki se spušča po stopnicah, št. 2, ki je bila še povezana z marinetijevskim futurističnim izrazom. Z glorijo kinetike in dinamike iz herojske faze futurizma.

 

Digresija I.: V drugi fazi futurizma je po objavi manifesta Futuristična rekonstrukcija vesolja (1915) vstopila plaha ideja, ki naj bi sprožila možno umetnino - program. Umetnik naj bi bil dolžan sprogramirati stroj, ki naj bi proizvedel umetnino - s pomočjo programa. Realno programirano umetnino pa smo dobili šele v tretjem futurističnem zamahu: Šahovsko glavo Renata Giuseppeja Bertellija leta 1933. Konec digresije.

 

Druga smer pa izhaja iz Duchampove ready-made metode (1913), ki je revolucionirala principe oblikovanja umetnine, izhajajoče iz najdenega objekta. In zdaj najpomembnejše; z gesto preimenovanja in prevrednotenja objektnosti. Pisoar je z minimalnim posegom-gesto postal Fontana: Vse, kar proglasim za umetniško delo - je umetniško delo. Ta metoda je najbolj daljnosežna ideja v novejši zgodovini umetnosti. Izjemno pomembna je tudi za digitalno in postdigitalno umetnost.

 

To sta dve osrednji izhodišči zahodne umetnosti za prihajajoča stoletja. Sprijaznite se s tem dejstvom!

 

Preskok k postdigitalni umetnosti: Ko govorimo o elektronski umetnosti, moramo imeti zavest, da je to umetnost, ki večinsko slavi tehnologijo. Historično izhaja iz vseh treh faznih premikov futurizma. Revolucija v umetnosti je pomembnejša od spremembe realne tehnologije. V enem od pop medijev sem prebral, da jih od petsto najuspešnješih podjetij iz šestdesetih let danes 95 odstotkov ne obstaja več. Ideje o umetnosti šestdesetih let pa živijo kot še nikoli. 

 

Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence (AI). Vem, da vas dolgočasim s kategoričnim ponavljanjem Ducahampovega modela umetnosti. Ne gre drugače. Imejte zavest, da ne bo še tretje revizje. Ne bo je! Stoletje je že za nami, časovna distanca je že opravljena, prva in druga revizja tudi. Obe metodi se na različne načine projecirata v digitalni umetnosti. Danes je osrednja metoda gradnje umetnine nameščena - v aplikaciji. Muzeji že kupujejo pionirske programe za svoje umetniške zbirke. Umetnostni zgodovinarji so se končno začeli zavedati nujnosti, da začnejo v svojih zbirkah shranjevati pionirska dejanja digitalne umetnosti, četudi bi v bližnji ali daljni pridhodnosti nastopila apokalipsa. 

 

Malo daljša digresija II.: Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno pomembne proto-umetnine Edvarda Zajca, ki so nastale leta 1966, mogoče 1967. Tri leta kasneje so se transformirale v računalniško umetnost. Kje so tisti, ki skrbijo, da takšna in podobna pionirska dela, ki pričajo o suverenosti Republike, pridejo v muzejske arhive? Prijazen gostitelj, ki se je še zavedal pomena teh slik, je v virusnem času umrl. Nasledniki pa jih bodo zagotovo zavrgli, ko bodo obnavljali hišo, ali pa jih prodali za bagatelo kdo ve komu. Tako je to v naši vedno bolj in bolj ruralni Republiki. Konec digresije.

 

Preskok v območje performativnih stanj digitalnega: Performativno umetnost v zadnjem desetletju XX. stoletja lahko razdelimo na dve časovni obdobji; v prvih štirih letih devtdesetih let so se nadaljevale performativne oblike iz šestdesetih. Po letu 1994 pa je nastopilo šet let digitalnega odštevanja tisočletja. In končno je nastopilo leto 2000! Digitalni performans = Informans!  Informans je "osebna oblika" telesa, ki deluje v digitalnem okolju. Pixelizacija in performacija = Informa. Estesija, ki se sproži v digitalnem okolju, se prekriva s telesom umetnika in umetnice. Odzivi v svetu interaktivenega dinamizma digitalnega so primerljivi s performativno analognostjo.

 

Ne pozabimo, razvojni umetniki so kritični premišljevalci, ojačevalci idej in oblikovalci novih razvojnih stanj. Vse strukture sveta so se po letu 2000 pospešeno prilagajale digitalnemu statusu, leta 2020 pa virusni realnosti skupaj z digitalnim statusom. Mehčine postdigitalnega sveta so postale trda realnost. V virusni realnosti pa je bioumetnost postala najbolj izpostavljena veja postdigitalne umetnosti s svojo meta/fizično kompleksnostjo.

 

Uf, streznimo se! Digitalna orodja lahko oblikujejo umetnost ali pa vodijo atomske iztrelke. Dolgo časa sem mislil, da je atomska bomba navkljub vsemu le orodje za uravnavanje strahu. Ne ni! Od 13.865 nuklearnih glav jih je tisoče usmerjenih na glavna mesta vseh držav sveta, takoj zatem pa na nevralgično tehno infrastrukturo. Samo pomislite na možen spopad velesil. Lahko se pojavi blaznež na oblasti in sproži spopad neslutenih razsežnosti. 

 

Poleg tega digitalna programska oprema vedno bolj omogoča nadzor človeštva. Potrebno bo na novo oblikovati digitalni humanistični sporazum. Človeštvo se mora preoblikovati in to takoj, ali pa bo naslednjih tisoč let dejansko digitalno-totalitarnih. Postdigitalna umetnost oziroma digitalni humanizem mora prevzeti vse družbene vzvode in na novo napisati sporazum Združenih narodov

 

Pred zaključkom komentarja, digresija III.: Digitalna umetnost je bila zadnja avantgarda XX. stoletja in ne retrogardizem, kot sva z Edo Čufer zapisala leta 1983 v svojem manifestu. Retrogardizem je bil le vmesnik v času, pomemben za dekonstrukcijo grdega, ki se je izoblikovalo v ideoloških totalitarnih sistemih XX. stoletja. Konec digresije.

 

Vizualno stanje: Digitalna tehnologija spreminja vizualno pokrajino. Pred seboj gledamo naraščanje nevarne materije, ki jo proizvaja človeštvo, da ne govorimo o tisti, ki jo proizvaja priroda. Če v muzejih poteka nakup preteklosti, v postdigitalni umetnosti poteka želja po premišljeni bodočnosti.

 

Četrta industrijska revolucija je že med nami. Postdigitalno gre v višave. Veliki muzeji pa objavljajo oglase: Prosimo, pridite v muzeje. Pa ne moreš verjeti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.113
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.299
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.473
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.334
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.258
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 921
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.025
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777