Komentar

Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo

Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska), morajo sodelovati pod vodstvom Združenih narodov, da zagotovijo zadostno količino cepiva proti Covid-19 za najrevnejše države. Še posebej nujnih je pet korakov, med katerimi velja izpostaviti tistega, ki zahteva, da imamo do konca tega leta globalno precepljenost (tj. v vseh državah sveta) najmanj 40 odstotkov.

 

20.09.2021 21:30
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Covid-19   cepivo   OZN   ZDA   Joe Biden   Afrika   precepljenost   COVAX

Foto: Henitsoa Rafalia / WB

Bogate države imajo danes že več kot 50 % prebivalstva popolnoma precepljenega, v Afriki pa ostaja precepljenost celotne populacije pod 4 odstotki.

Svet je na kritičnem križišču pandemije Covid-19. Države, ki niso še izvedle prvega kroga cepljenja, so izredno ranljive za zelo nalezljivo varianto delta, poleg tega pa tudi za nove seve virusa, ki bi se lahko hitro razširili po vsem svetu. Komisija za Covid-19 v okviru publikacije The Lancet, ki ji predsedujem, urgentno sodeluje z Združenimi narodi za okrepitev multilateralnega odziva. Vlade držav, kjer se proizvajajo cepiva - Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska - morajo sodelovati pod vodstvom OZN, da bodo zagotovile zadostno količino doz cepiva za najrevnejše države.

 

Države z visokimi dohodki prebivalstva imajo danes že več kot 50 % prebivalstva popolnoma precepljenega. Toda v Afriki ostaja precepljenost celotne populacije pod 4 odstotki. To pomanjkanje cepiva v Afriki in v državah z nizkimi dohodki drugod po svetu predstavlja neposredno nevarnost za to populacijo.

 

Ameriški predsednik Joe Biden je za 22. septembra sklical k Vrhu o cepivih (Vaccine Summit). To je potencialno zelo pomemben korak naprej. Pomembno je, da ZDA to srečanje opravijo v sodelovanju s Kitajsko, Indijo, Rusijo in drugimi državami proizvajalkami cepiv ter z Združenimi narodi. Samo OZN s svojim univerzalnim članstvom in operativnimi zmogljivostmi v državah z nizkimi dohodki lahko uskladi hitro svetovno povečanje proizvodnje cepiva.

 

Aprila 2020 so Združeni narodi ustanovili sistem globalnega dostopa do cepiva proti Covid-19, imenovan COVAX, namenjen zagotavljanju cepiv revnejšim državam. Te države so pričakovale, da jim bo COVAX pravočasno dobavil cepiva. Vendar pa COVAX ni mogel kupiti zadostne količine odmerkov cepiva predvsem zato, ker so se države z visokimi dohodki večkrat "vrinile" v vrsto. Poleg tega so vlade držav proizvajalk cepiv uvedle izvozne kvote, tako da COVAX pogosto ne more zagotoviti niti cepiv, za katera ima sklenjene pogodbe. Delničarji proizvajalk cepiv so s temi dogovori seveda zadovoljni, saj bogate države za odmerke plačujejo več, kot bi COVAX.

 

Kriza ponudbe, s katero se soočajo države z nizkimi dohodki v Afriki in drugod, se ne bo rešila sama. Nasprotno, države z visokim dohodkom prebivalstva zdaj začenjajo svojim ljudem ponujati že tretji odmerek, še preden so bile primarno (tj. prvič) cepljene zelo ranljive skupine v najrevnejših državah (starejši, zdravstveni delavci, imunsko oslabljeni in drugi).

 

Globalne priložnosti za povečanje proizvodnje cepiv ovira tudi stalno vztrajanje nekaterih vlad pri uveljavljanju patentov na ključnih tehnologijah cepiv, čeprav te patente hranijo akademske institucije, ki so jih financirale taiste vlade (zlasti ameriški nacionalni inštituti za zdravje). Podobno so z javnim denarjem financirali klinična preskušanja in uvedbo cepiv. Kljub globalni nujnosti pandemije so bile javne dobrine, ki so reševale življenje, privatizirane.

 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila minimalne cilje za precepljenost v vsaki državi:

 

- vsaj 10 % prebivalstva do konca septembra 2021,

 

- vsaj 40 % do konca leta 2021 in

 

- najmanj 70% do konca junija 2022.

 

 

Po trenutnem sistemu dodeljevanja cepiva ti cilji ne bodo doseženi. V tem trenutku velike svetovne nevarnosti bi morale vlade držav proizvajalk cepiv sprejeti naslednje korake:

 

Prvič: Ko se bodo vlade ta teden sestale na Bidenovem vrhu o cepivih, bi morale začrtati pot za dosego ciljev WHO v vseh državah, vključno s 40-odstotno precepljenostjo do konca tega leta. Proizvajalci cepiv bi morali v celoti sodelovati z razkritjem vseh obstoječih naročil (in cen) v svojih poslovnih listinah, tako da lahko OZN in vlade dajejo prednost državam, ki niso še dosegle teh ciljev.

 

Drugič: OZN bi ob polni podpori vlad in podjetij moral določiti roke za vsako državo z nizkimi dohodki, usklajeno s cilji Svetovne zdravstvene organizacije. WHO in COVAX ter druge agencije OZN, kot je UNICEF, bi morale v sodelovanju z državami prejemnicami povečati sisteme uvajanja "zadnje milje" za prihod odmerkov cepiva.

 

Tretjič: Novo dodelitev posebnih pravic črpanja v višini 650 milijard dolarjev, ki jo je pravkar odobril Mednarodni denarni sklad (IMF), je treba uporabiti skupaj z drugimi nujnimi finančnimi sredstvi, da se zagotovi, da kratkoročne finančne omejitve ne ovirajo dobave cepiv.

 

Četrtič: Vlade držav, ki proizvajajo cepiva, bi se morale v skladu z dolgoletnimi trgovinskimi sporazumi o javnem zdravju dogovoriti, da se odrečejo pravicam intelektualne lastnine in spodbujajo izmenjavo tehnologij za povečanje svetovne proizvodnje cepiv. Obetavna cepiva, ki so zdaj v kliničnih preskušanjih, je treba po uradni odobritvi podpreti tudi z uradnim financiranjem za hitro proizvodnjo in uporabo.

 

Nazadnje bi morale vlade v vseh državah javnosti dati vedeti, da cepiva sama po sebi niso dovolj učinkovita, da bi preprečila širjenje koronavirusa med ljudmi. Dodatni ukrepi za javno zdravje - vključno z maskami za obraz, fizičnim distanciranjem, sledenjem stikov in omejitvami zbiranja v zaprtih prostorih - so še vedno potrebni.

 

Bistveno je, da moramo univerzalno pokritost s cepivi obravnavati kot nujno potrebno svetovno javno dobro, ne pa kot končni rezultat nekakšnih sil trga. Bidenov vrh o cepivih ta teden lahko zagotovi pomemben preboj, ki ga potrebujemo, saj OZN pooblašča z odmerki cepiva in finance, ki jih potrebuje za zagotovitev cepljenja za vse.

 

 

Copyright © Project Sydicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.468
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.668
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.623
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.808
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.457
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 658
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.577
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.368