Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska), morajo sodelovati pod vodstvom Združenih narodov, da zagotovijo zadostno količino cepiva proti Covid-19 za najrevnejše države. Še posebej nujnih je pet korakov, med katerimi velja izpostaviti tistega, ki zahteva, da imamo do konca tega leta globalno precepljenost (tj. v vseh državah sveta) najmanj 40 odstotkov.
Svet je na kritičnem križišču pandemije Covid-19. Države, ki niso še izvedle prvega kroga cepljenja, so izredno ranljive za zelo nalezljivo varianto delta, poleg tega pa tudi za nove seve virusa, ki bi se lahko hitro razširili po vsem svetu. Komisija za Covid-19 v okviru publikacije The Lancet, ki ji predsedujem, urgentno sodeluje z Združenimi narodi za okrepitev multilateralnega odziva. Vlade držav, kjer se proizvajajo cepiva - Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska - morajo sodelovati pod vodstvom OZN, da bodo zagotovile zadostno količino doz cepiva za najrevnejše države.
Države z visokimi dohodki prebivalstva imajo danes že več kot 50 % prebivalstva popolnoma precepljenega. Toda v Afriki ostaja precepljenost celotne populacije pod 4 odstotki. To pomanjkanje cepiva v Afriki in v državah z nizkimi dohodki drugod po svetu predstavlja neposredno nevarnost za to populacijo.
Ameriški predsednik Joe Biden je za 22. septembra sklical k Vrhu o cepivih (Vaccine Summit). To je potencialno zelo pomemben korak naprej. Pomembno je, da ZDA to srečanje opravijo v sodelovanju s Kitajsko, Indijo, Rusijo in drugimi državami proizvajalkami cepiv ter z Združenimi narodi. Samo OZN s svojim univerzalnim članstvom in operativnimi zmogljivostmi v državah z nizkimi dohodki lahko uskladi hitro svetovno povečanje proizvodnje cepiva.
Aprila 2020 so Združeni narodi ustanovili sistem globalnega dostopa do cepiva proti Covid-19, imenovan COVAX, namenjen zagotavljanju cepiv revnejšim državam. Te države so pričakovale, da jim bo COVAX pravočasno dobavil cepiva. Vendar pa COVAX ni mogel kupiti zadostne količine odmerkov cepiva predvsem zato, ker so se države z visokimi dohodki večkrat "vrinile" v vrsto. Poleg tega so vlade držav proizvajalk cepiv uvedle izvozne kvote, tako da COVAX pogosto ne more zagotoviti niti cepiv, za katera ima sklenjene pogodbe. Delničarji proizvajalk cepiv so s temi dogovori seveda zadovoljni, saj bogate države za odmerke plačujejo več, kot bi COVAX.
Kriza ponudbe, s katero se soočajo države z nizkimi dohodki v Afriki in drugod, se ne bo rešila sama. Nasprotno, države z visokim dohodkom prebivalstva zdaj začenjajo svojim ljudem ponujati že tretji odmerek, še preden so bile primarno (tj. prvič) cepljene zelo ranljive skupine v najrevnejših državah (starejši, zdravstveni delavci, imunsko oslabljeni in drugi).
Globalne priložnosti za povečanje proizvodnje cepiv ovira tudi stalno vztrajanje nekaterih vlad pri uveljavljanju patentov na ključnih tehnologijah cepiv, čeprav te patente hranijo akademske institucije, ki so jih financirale taiste vlade (zlasti ameriški nacionalni inštituti za zdravje). Podobno so z javnim denarjem financirali klinična preskušanja in uvedbo cepiv. Kljub globalni nujnosti pandemije so bile javne dobrine, ki so reševale življenje, privatizirane.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila minimalne cilje za precepljenost v vsaki državi:
- vsaj 10 % prebivalstva do konca septembra 2021,
- vsaj 40 % do konca leta 2021 in
- najmanj 70% do konca junija 2022.
Po trenutnem sistemu dodeljevanja cepiva ti cilji ne bodo doseženi. V tem trenutku velike svetovne nevarnosti bi morale vlade držav proizvajalk cepiv sprejeti naslednje korake:
Prvič: Ko se bodo vlade ta teden sestale na Bidenovem vrhu o cepivih, bi morale začrtati pot za dosego ciljev WHO v vseh državah, vključno s 40-odstotno precepljenostjo do konca tega leta. Proizvajalci cepiv bi morali v celoti sodelovati z razkritjem vseh obstoječih naročil (in cen) v svojih poslovnih listinah, tako da lahko OZN in vlade dajejo prednost državam, ki niso še dosegle teh ciljev.
Drugič: OZN bi ob polni podpori vlad in podjetij moral določiti roke za vsako državo z nizkimi dohodki, usklajeno s cilji Svetovne zdravstvene organizacije. WHO in COVAX ter druge agencije OZN, kot je UNICEF, bi morale v sodelovanju z državami prejemnicami povečati sisteme uvajanja "zadnje milje" za prihod odmerkov cepiva.
Tretjič: Novo dodelitev posebnih pravic črpanja v višini 650 milijard dolarjev, ki jo je pravkar odobril Mednarodni denarni sklad (IMF), je treba uporabiti skupaj z drugimi nujnimi finančnimi sredstvi, da se zagotovi, da kratkoročne finančne omejitve ne ovirajo dobave cepiv.
Četrtič: Vlade držav, ki proizvajajo cepiva, bi se morale v skladu z dolgoletnimi trgovinskimi sporazumi o javnem zdravju dogovoriti, da se odrečejo pravicam intelektualne lastnine in spodbujajo izmenjavo tehnologij za povečanje svetovne proizvodnje cepiv. Obetavna cepiva, ki so zdaj v kliničnih preskušanjih, je treba po uradni odobritvi podpreti tudi z uradnim financiranjem za hitro proizvodnjo in uporabo.
Nazadnje bi morale vlade v vseh državah javnosti dati vedeti, da cepiva sama po sebi niso dovolj učinkovita, da bi preprečila širjenje koronavirusa med ljudmi. Dodatni ukrepi za javno zdravje - vključno z maskami za obraz, fizičnim distanciranjem, sledenjem stikov in omejitvami zbiranja v zaprtih prostorih - so še vedno potrebni.
Bistveno je, da moramo univerzalno pokritost s cepivi obravnavati kot nujno potrebno svetovno javno dobro, ne pa kot končni rezultat nekakšnih sil trga. Bidenov vrh o cepivih ta teden lahko zagotovi pomemben preboj, ki ga potrebujemo, saj OZN pooblašča z odmerki cepiva in finance, ki jih potrebuje za zagotovitev cepljenja za vse.
Copyright © Project Sydicate