Komentar

Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo

Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska), morajo sodelovati pod vodstvom Združenih narodov, da zagotovijo zadostno količino cepiva proti Covid-19 za najrevnejše države. Še posebej nujnih je pet korakov, med katerimi velja izpostaviti tistega, ki zahteva, da imamo do konca tega leta globalno precepljenost (tj. v vseh državah sveta) najmanj 40 odstotkov.

 

20.09.2021 21:30
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Covid-19   cepivo   OZN   ZDA   Joe Biden   Afrika   precepljenost   COVAX

Foto: Henitsoa Rafalia / WB

Bogate države imajo danes že več kot 50 % prebivalstva popolnoma precepljenega, v Afriki pa ostaja precepljenost celotne populacije pod 4 odstotki.

Svet je na kritičnem križišču pandemije Covid-19. Države, ki niso še izvedle prvega kroga cepljenja, so izredno ranljive za zelo nalezljivo varianto delta, poleg tega pa tudi za nove seve virusa, ki bi se lahko hitro razširili po vsem svetu. Komisija za Covid-19 v okviru publikacije The Lancet, ki ji predsedujem, urgentno sodeluje z Združenimi narodi za okrepitev multilateralnega odziva. Vlade držav, kjer se proizvajajo cepiva - Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija in Kitajska - morajo sodelovati pod vodstvom OZN, da bodo zagotovile zadostno količino doz cepiva za najrevnejše države.

 

Države z visokimi dohodki prebivalstva imajo danes že več kot 50 % prebivalstva popolnoma precepljenega. Toda v Afriki ostaja precepljenost celotne populacije pod 4 odstotki. To pomanjkanje cepiva v Afriki in v državah z nizkimi dohodki drugod po svetu predstavlja neposredno nevarnost za to populacijo.

 

Ameriški predsednik Joe Biden je za 22. septembra sklical k Vrhu o cepivih (Vaccine Summit). To je potencialno zelo pomemben korak naprej. Pomembno je, da ZDA to srečanje opravijo v sodelovanju s Kitajsko, Indijo, Rusijo in drugimi državami proizvajalkami cepiv ter z Združenimi narodi. Samo OZN s svojim univerzalnim članstvom in operativnimi zmogljivostmi v državah z nizkimi dohodki lahko uskladi hitro svetovno povečanje proizvodnje cepiva.

 

Aprila 2020 so Združeni narodi ustanovili sistem globalnega dostopa do cepiva proti Covid-19, imenovan COVAX, namenjen zagotavljanju cepiv revnejšim državam. Te države so pričakovale, da jim bo COVAX pravočasno dobavil cepiva. Vendar pa COVAX ni mogel kupiti zadostne količine odmerkov cepiva predvsem zato, ker so se države z visokimi dohodki večkrat "vrinile" v vrsto. Poleg tega so vlade držav proizvajalk cepiv uvedle izvozne kvote, tako da COVAX pogosto ne more zagotoviti niti cepiv, za katera ima sklenjene pogodbe. Delničarji proizvajalk cepiv so s temi dogovori seveda zadovoljni, saj bogate države za odmerke plačujejo več, kot bi COVAX.

 

Kriza ponudbe, s katero se soočajo države z nizkimi dohodki v Afriki in drugod, se ne bo rešila sama. Nasprotno, države z visokim dohodkom prebivalstva zdaj začenjajo svojim ljudem ponujati že tretji odmerek, še preden so bile primarno (tj. prvič) cepljene zelo ranljive skupine v najrevnejših državah (starejši, zdravstveni delavci, imunsko oslabljeni in drugi).

 

Globalne priložnosti za povečanje proizvodnje cepiv ovira tudi stalno vztrajanje nekaterih vlad pri uveljavljanju patentov na ključnih tehnologijah cepiv, čeprav te patente hranijo akademske institucije, ki so jih financirale taiste vlade (zlasti ameriški nacionalni inštituti za zdravje). Podobno so z javnim denarjem financirali klinična preskušanja in uvedbo cepiv. Kljub globalni nujnosti pandemije so bile javne dobrine, ki so reševale življenje, privatizirane.

 

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila minimalne cilje za precepljenost v vsaki državi:

 

- vsaj 10 % prebivalstva do konca septembra 2021,

 

- vsaj 40 % do konca leta 2021 in

 

- najmanj 70% do konca junija 2022.

 

 

Po trenutnem sistemu dodeljevanja cepiva ti cilji ne bodo doseženi. V tem trenutku velike svetovne nevarnosti bi morale vlade držav proizvajalk cepiv sprejeti naslednje korake:

 

Prvič: Ko se bodo vlade ta teden sestale na Bidenovem vrhu o cepivih, bi morale začrtati pot za dosego ciljev WHO v vseh državah, vključno s 40-odstotno precepljenostjo do konca tega leta. Proizvajalci cepiv bi morali v celoti sodelovati z razkritjem vseh obstoječih naročil (in cen) v svojih poslovnih listinah, tako da lahko OZN in vlade dajejo prednost državam, ki niso še dosegle teh ciljev.

 

Drugič: OZN bi ob polni podpori vlad in podjetij moral določiti roke za vsako državo z nizkimi dohodki, usklajeno s cilji Svetovne zdravstvene organizacije. WHO in COVAX ter druge agencije OZN, kot je UNICEF, bi morale v sodelovanju z državami prejemnicami povečati sisteme uvajanja "zadnje milje" za prihod odmerkov cepiva.

 

Tretjič: Novo dodelitev posebnih pravic črpanja v višini 650 milijard dolarjev, ki jo je pravkar odobril Mednarodni denarni sklad (IMF), je treba uporabiti skupaj z drugimi nujnimi finančnimi sredstvi, da se zagotovi, da kratkoročne finančne omejitve ne ovirajo dobave cepiv.

 

Četrtič: Vlade držav, ki proizvajajo cepiva, bi se morale v skladu z dolgoletnimi trgovinskimi sporazumi o javnem zdravju dogovoriti, da se odrečejo pravicam intelektualne lastnine in spodbujajo izmenjavo tehnologij za povečanje svetovne proizvodnje cepiv. Obetavna cepiva, ki so zdaj v kliničnih preskušanjih, je treba po uradni odobritvi podpreti tudi z uradnim financiranjem za hitro proizvodnjo in uporabo.

 

Nazadnje bi morale vlade v vseh državah javnosti dati vedeti, da cepiva sama po sebi niso dovolj učinkovita, da bi preprečila širjenje koronavirusa med ljudmi. Dodatni ukrepi za javno zdravje - vključno z maskami za obraz, fizičnim distanciranjem, sledenjem stikov in omejitvami zbiranja v zaprtih prostorih - so še vedno potrebni.

 

Bistveno je, da moramo univerzalno pokritost s cepivi obravnavati kot nujno potrebno svetovno javno dobro, ne pa kot končni rezultat nekakšnih sil trga. Bidenov vrh o cepivih ta teden lahko zagotovi pomemben preboj, ki ga potrebujemo, saj OZN pooblašča z odmerki cepiva in finance, ki jih potrebuje za zagotovitev cepljenja za vse.

 

 

Copyright © Project Sydicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
5
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.195
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.250
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.797
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.526
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.298
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.355
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 955
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.962
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 719
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.094