Zanimanje za položaj generalnega direktorja Kliničnega centra je sicer vsakič manjše in tokrat je bilo že na začetku jasno, da se bo na razpis, ki ga je Svet UKCL objavil zadnji dan avgusta, prijavil tudi sedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Kliničnega centra Jože Golobič. Rok za vložitev prijav je bil resda 14. september, toda med razlogi za to, da so bili na koncu prijavljeni le trije kandidati, je zagotovo na prvem mestu nezavidljivo stanje največje bolnišnice v Sloveniji - in sicer v finančnem, kadrovskem in siceršnjem smislu.

UKCLJ je kronično v rdečih številkah, izgube se zadnja leta merijo v desetinah milijonov evrov, nič manj zaskrbljujoče niso delovne razmere in pogoji, še zlasti ko gre za medicinske sestre in negovalno osebje. Če k temu prištejemo še precejšen kadrovski osip, kajti mnogi dobri zdravniki oziroma specialisti so raje dali odpoved in šli drugam, kot pa da bi delali v tako zastrupljenem in nezdravem kolektivu, kot je ljubljanski Klinični center, je jasno, da mora biti človek, ki se prijavi na razpisu za šefa takšne bolnišnice, nekaj posebnega.

O tem, kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub predhodnim namigom, da ga položaj generalnega direktorja s polnimi pooblasti sploh ne zanima, vseeno prijavil na razpis in bil včeraj "soglasno izvoljen" na ta položaj, bomo lahko kmalu napisali kaj več. Svet UKCL, ki mu predseduje Matjaž Trontelj, sicer član vladne NSi, je bil očitno mnenja, da je izmed treh prijavljenih kandidatov prav Golobič najboljši. Slednji je v včerajšnjem nastopu pred mediji dejal, da je to največji izziv v njegovem življenju. Če poznamo razmere znotraj Kliničnega centra, potem mu lahko samo pritrdimo. Obenem pa dodamo, da so se s podobnimi motivi v ta izziv doslej podali že mnogi Golobičevi predhodniki.

Spomnimo se samo vseh obrazov, o katerih smo na portalu v zadnjih sedmih letih prelili že ogromno črnila: Simon Vrhunec, potem njegovo blejski sosed Andrej Baričič, za njim "superbabica" Brigita Čokl, ki je podobno kot Golobič prišla reševat bolnišnico iz Sveta UKCL, zatem skorajda avtistični Andraž Kopač, pa Aleš Šabeder in na koncu Janez Poklukar, ki je iz Kliničnega centra odšel za ministra - podobno kot njegov predhodnik Šabeder, ki ga je na ministrskem stolčku presenetila epidemija in z njo povezani neslavni odstop Marjana Šarca.

Ali Jožeta Golobiča prav tako zanima ministrski položaj, ki bi sledil vsaj nekajmesečnemu vodenju Kliničnega centra, je vprašanje za 64 dolarjev. Če potrebuje alinejo v svojem življenjepisu, ga razumemo, zakaj se je odločil za "največji izziv v svojem življenju". Sploh ob spregi s politiko. Marsikaj je namreč odvisno tudi o aktualne politike, pravzaprav vse. Če odštejemo zelo resne, tehtne pomisleke glede izpolnjevanja pogojev (Golobiču, ki misli, da je "ta zgodba zaključena", namreč očitajo, da ne izpolnjuje pogojev za generalnega direktorja, pa se je vseeno prijavil na razpis - kar samo po sebi še ni sporno, sporno je kvečjemu ravnanje Sveta Kliničnega centra, ki je takšnega kandidata izvolil za generalnega direktorja), potem Jožeta Golobiča najtežji preizkus šele čaka: potrditev na vladi.

"Golobiču sicer ne moremo pripisati kakšne posebej otipljive politične opredelitve; še najbolj ustreza tista, da je kot pragmatik običajno tam, kjer sta denar in oblast."

V zadnjih mesecih se novoimenovani, a ne še potrjeni šef UKCL zagotovo spomni svojega življenjskega mota, ki ga je povzel po Elonu Musku: "Nič ni narobe, če imate vsa jajca v eni košari - dokler obvladujete, kaj se s to košaro dogaja." Kaj natanko se dogaja z Golobičevimi jajci oziroma kaj bodo z njimi naredili v Janševi vladi, je še eno vprašanje, na katerega ta hip nihče nima odgovora. Niti Nova Slovenija ne, ki se je zdaj spretno "zavalila" v kadrovski kurnik slovenskega državnega zdravstva in s tem prevzela podobno vlogo, kot jo je imel pred njo DeSUS.

Golobič za svoje ustoličenje seveda nujno potrebuje politiko, kajti brez soglasja vlade je obsojen na v.d.-jevstvo. Marsikaj je odvisno od tega, ali bosta SDS in SMC mirno požrli dejstvo, da hoče imeti roko nad kadrovsko politiko v državnem zdravstvu zdaj NSi. Jože Golobič bo moral seveda še bolj lobirati, kot je doslej. Nedvomno ima precej močne botre v ozadju, kar pa še ne pomeni, da se bo premier, ki želi imeti zadnjo besedo pri imenovanju šefa največje bolnišnice v državi, mirno strinjal z vsem, kar mu bodo servirali. Golobiču sicer ne moremo pripisati kakšne posebej otipljive politične opredelitve, še najbolj ustreza tista, da je kot pragmatik običajno tam, kjer sta denar in oblast. S tem v zvezi ni odveč tudi vprašanje, kako zelo močna mora biti Golobičeva želja po dokazovanju, predvsem pa o njegovih motivih, kajti ni ravno praksa, da nekdo odreče izjemno dobro plačani službi partnerja v odvetniški pisarni in gre za šefa državne bolnišnice, kjer je plača neprimerljivo nižja ...

Ena izmed medijsko bolj odmevnih Golobičevih izjav je bila včeraj tista o skrbi za paciente. Drži, da je to stara mantra vseh generalnih direktorjev Kliničnega centra, saj so doslej vsi govorili o tem, kako da so pomembni pacienti, čeprav se je na koncu izkazalo, da so pacienti pravzaprav zadnje, kar zanima generalne direktorje, saj so v ozadju drugi, precej "pomembnejši" izzivi ali celo projekti. No, Jože Golobič je šel včeraj korak dlje od svojih predhodnikov in dejal, da so "pacienti v prvi vrsti", da je "rdeča nit Patient First". V stilu Donalda Trumpa torej.

Z milijonarji se Jože Golobič najbrž dobro razume. Če gre za ljubljanskega župana Jankovića, s katerim ima dobre odnose, potem je to zgolj podatek, ki objektivno ne bi smel vplivati na njegovo delo šefa Kliničnega centra. Če pa gre za dobavitelje v zdravstvu, med katerimi utegnejo biti odslej nekateri zelo zainteresirani za Golobičevo prijateljstvo, potem zadeve niso več tako nedolžne. Kajti boj proti sistemski korupciji v (državnem) zdravstvu, ki se zlasti kaže skozi prirejene razpise za nabavo medicinske opreme, bi morala biti prav tako ena izmed Golobičevih prioritet. Ljudje namreč niso neumni in so nad vsem, kar se dogaja v naši največji in univerzitetni bolnišnici, že zdavnaj izgubili upanje. Ali kot je na forumu MMC včeraj pokomentiral nek uporabnik ob novici, da je Golobič novi generalni direktor UKCL: "Že na obrazu se mu vidi, da je velik poštenjak ... "