Komentar

Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem

Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih koalicij je njihovo izključevanje sodelovanja z drugimi obstoječimi ter novo nastajajočimi političnimi opcijami. In če pravilno razumem njihovo stališče, s tem izključujejo tudi upoštevanje volje "tihe večine" vseh tistih, ki so ali bi na prihodnjih volitvah bili volivci prav teh strank. Kako torej drugače razumeti pozive k "nerazdvajanju" in "vračanju demokratičnih standardo" v Sloveniji ob tako jasnem stališču o vnaprejšnjem izključevanju vsaj polovice vseh državljank in državljanov Slovenije, ki si želijo drugačne izbire? Takšno pojmovanje demokracije - in najbrž tudi večina drugih - resnično težko razumem.

01.10.2021 22:59
Piše: Aleksandra Pivec
Ključne besede:   Aleksandr Pivec   politika   mediji   diskreditacija   alternativa   Slovenija

Po enem letu sem spoznala, da bistvo demokracije ni zagotavljanje medijskega prostora, več marketinga in cenene retorike, ampak tiha večina tistih, ki si želijo sprememb, napredka, demokracije ter poštenega in konkurenčnega okolja.

Zgodovinsko gledano se je v največjih trenutkih evropske in ameriške zgodovine demokracija resnično pojavila in uveljavila takrat, ko so ljudje sami prevzeli pobudo. Bodisi s kronanjem naših karantanskih knezov na Gosposvetskem polju, bostonsko čajanko in ustanovno listino Združenih držav Amerike, ali z napadom na Bastilijo, kar je privedlo do nastanka republike v Franciji. Kadar lahko izbirajo ljudje in imajo moč, da izbirajo, se bodo v večini odločili za družbeno pošten in demokratičen sistem. Ne samo pokončni, bogaboječi in spoštovani posamezniki, celo karibski pirati so v 18. stoletju v Nassau vzpostavili demokratična pravila, ki so se jih držali, ter si s tem zagotovili razvoj in blaginjo, kot ju niso imeli pred tem. 

 

Demokracije in moči ljudstva se resnično bojijo samo posamezniki, ki so deležni privilegijev, formalne moči, bogastva, politične moči in njihovega vpliva. Bojijo se ju tudi posamezniki, ki so drugače nesposobni uspeti v konkurenčnem, demokratičnem, poslovnem, političnem ali družabnem sistemu. Takšni ljudje z voljo ljudstva uveljavljajo svojo moč na vsakem koraku, da nevtralizirajo tiste, ki ogrožajo njihovo kontinuiteto moči. Tudi če ta ni povsem zaslužena ali upravičena.

 

 

***

 

Sama sem to na lastni koži doživela pred letom dni. V politiko sem že takrat vstopila z iskrenimi in poštenimi nameni, delati dobro za vse ljudi, ki si zaradi njihovega sedanjega ali preteklega dela zaslužijo spoštovanje in dostojno življenje. Želela sem delati za ljudi, ki imajo pogum in jim ni vseeno za prihodnost naše države Slovenije. Po zaključku dolgega obdobja medijskih in političnih diskreditacij Aleksandre Pivec, ki je očitno postala moteč element slovenskega političnega prostora, sem odstopila z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kakor tudi z mesta predsednice stranke DeSUS. Odstopila sem, ker nisem želela, da mi z glasovanjem o razrešitvi sodi politika, ki ne sprejema posameznikov, ki si prizadevamo delati v dobro ljudi, ne pa v korist političnih elit ali posameznikov. 

 

Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval se je od najave kandidature za predsednico stranke, vse do dne, ko je bila edini možni način za prekinitev težke situacije, najboljša možna izbira za časten umik iz političnega prostora odločitev o odstopu. Zato si organizatorji mojega načrtnega rušenja zaslužijo posebno priznanje. Davkoplačevalci in volivci pa vpogled v ozadje zakulisne igre, kjer štejejo le osebni interesi, potrebe države in družbe pa so potisnjene v ozadje.

 

Pri svojem celotnem političnem delovanju sem vedno dajala prednost stvarnim problemom preprostih ljudi, se posvečala kmetom, gozdarjem, ribičem, obrtnikom, starejšim ljudem, državljankam in državljanom, in ne zadovoljevanju političnih in strankarskih interesov ter ozkih interesov političnih elit. Politiki in stranke smo odgovorni za blagostanje državljanov, ne pa za več bonitet posameznikov v stranki in nekaterih ostalih političnih akterjev, kar se je od mene pričakovalo. To je bilo očitno v mojem primeru zaznano kot "napaka". Po mojem prepričanju pa to ni napaka, ampak bi to poslanstvo moralo postati model delovanja vsakega resnega politika.

 

S sodelavci sem svoje delo v veliki meri opravljala na terenu, kjer je edino mogoče spoznavati težave in stiske ljudi, prisluhniti njihovim predlogom ter v dialogu z njimi iskati pravilne rešitve. Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. In tu se pojavijo grehi, ki so mi bili očitani. Največji greh je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi, med vikendom, izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma. Sem politik, kljub temu sem pa tudi mama. Zaradi tega sta bila moja otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa poleg medijskega še političnemu linču. Nekaj rezin pršuta, kozarec terana in naša nočitev so postali največji korupcijski škandal v Sloveniji.

 

Spoštovani kolegi so ob tem spregledali, da s korupcijo v Sloveniji vsako leto izgubimo skoraj toliko sredstev, kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših, da so se v tem času odpisovali milijonski dolgovi posameznikom, da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu in še veliko stvari bi lahko naštela. Te vrste korupcij očitno ne predstavljajo problema, o katerem bi se bilo vredno pogovarjati.

 

Moj cilj je bil samo to, da spoštujem voljo ljudi skozi izvajanje politike, ki področja, ki sem jih urejala, uredi pravično, strokovno in pošteno. Torej tako, da koristijo državljanom ter dolgoročno vsej Sloveniji. Kot so konkurenčnost in poštenost na področju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije, podpora in razvoj kmetijstva, podpora mladim kmetom, spodbujanje in pomoč malim, družinskim kmetijam, pošteno ravnanje s skladom kmetijskih zemljišč, poštene pokojnine, reforma zdravstvene blagajne in hitrejši dostop do zdravstvenih storitev ... Vse to je politična in medijska elita videla kot napad na njihove privilegije, njihove finančne vire, zato sem morala oditi. Nisem želela, da ti isti ljudje odločajo o moji razrešitvi in umiku iz politike, zato sem dostojanstveno odstopila sama.

 

Danes, po enem letu, skoraj ni človeka, ki bi še podpiral medijski linč, ki sem ga doživela kot ministrica in kot mati. Razen nekaterih medijev, ki so svojo novinarsko strokovnost in integriteto že davno zamenjali za udobnost in pisanje po nareku in plačilu. 

 

Po enem letu sem spoznala, da bistvo demokracije ni zagotavljanje medijskega prostora, več marketinga in cenene retorike, ampak tiha večina tistih, ki si želijo sprememb, napredka, demokracije ter poštenega in konkurenčnega okolja. To je tista tiha večina, ki takrat, ko je potrebno, napade Bastilijo (Francija), uniči pošiljke čaja (ZDA), se upre agresorju (osamosvojitev Slovenije), uveljavi pošten sistem in se potem umakne v svoje staro in ustaljeno življenje. Ta večina pričakuje, da ljudje, ki so prevzeli demokratične pozicije, uveljavljajo njihovo voljo. Vendar jih znova in znova razočarajo, zgodovina pa ni več učiteljica, ampak le še nemočno opozarja.

 

 

***

 

Sama sem doživela pogrom elite, ki si ne želi sprememb in resnega napredka v korist ljudi. Zato sem se odločila, da bom glas te tihe večine, ki nima ne časa in ne sredstev, da protestira, saj mora ustvarjati, da lahko plačuje davke in preživlja svoje družine. Vsi vemo, da so to upokojenci, obrtniki, kmetje, družine, kulturni ustvarjalci ... V njihovem imenu zagovarjam več demokracije, razbremenitev dela, debirokratizacijo vsakdanjega življenja, boljše pogoje šolanja za otroke, več razvojnih možnosti za obrtnike, kmete in podjetnike. Prav tako tudi podporo slovenskim kulturnim ustvarjalcem, hkrati pa več stanovanj za mlade družine, tudi na podeželju, predvsem pa skrb za starejše, njihove poštene pokojnine in dostop do zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe.

 

Mnogi med vami, iz te "tihe večine", ste nas vzpodbujali in podpirali pri odločitvi, da odločno stopimo na pot do ustanovitve nove politične stranke. Stranke, ki bo v slovenski politični prostor vnesla drugačno politiko, politiko povezovanja, dialoga in sodelovanja ter višjo raven politične kulture v Sloveniji. In s takšnimi načeli bomo tudi delovali, z močnim prepričanjem, da se mora politika umakniti ideologijam in se vrniti k ljudem. V Sloveniji so prepotrebne spremembe. Potrebna je drugačna, nova pot. Dovolj je nekoristnih ideologij, razdvojenosti, prerekanj, nepravičnosti političnih strank, ki postavljajo svoje lastne interese pred interese državljanov, ki zgolj želijo živeti bolje in v lepši prihodnosti. 

 

V času, ko vsi govorimo o prepotrebnih spremembah, poenotenju politike in ljudi ter usmerjanju v skupne, strateške cilje države, ki vključujejo ključne reforme (o katerih govorimo že dolgih 30 let), pa do izvedbe zaradi političnih konfliktov še ni prišlo. Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih koalicij je njihovo izključevanje sodelovanja z drugimi obstoječimi ter novo nastajajočimi političnimi opcijami. In če pravilno razumem njihovo stališče, s tem izključujejo tudi upoštevanje volje "tihe večine" vseh tistih, ki so ali bi na prihodnjih volitvah bili volivci prav teh strank. Kako torej drugače razumeti pozive k "nerazdvajanju" in "vračanju demokratičnih standardo" v Sloveniji ob tako jasnem stališču o vnaprejšnjem izključevanju vsaj polovice vseh državljank in državljanov Slovenije, ki si želijo drugačne izbire? Takšno pojmovanje demokracije - in najbrž tudi večina drugih - resnično težko razumem. Slovenija si zasluži in zmore v prihodnosti veliko boljšega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Ko ulica postane del političnega boja, se začenja pot v nasilje in anarhijo!
13
30.09.2021 23:30
Slovenija je najbolj elegantno izšla iz jugoslovanskega plemenskega kotla in skoraj postala del normalnih, civiliziranih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.116
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.412
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.387
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.434
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.258
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 869
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.463