Komentar

Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše

Ekin Bernay pravi, da je otrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: "Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti plesalka, ki jo določa misel, ne pa solistka plesnega korpusa. S plesom želim ozdraviti svet." Erin Barnay živi in dela med Londonom in Istanbulom. Nedavno je imela v kontekstu pregledne razstave Bruca Newmana plesni performans v Tate Modern. Ekin pa ne pleše samo s profesionalnimi plesalci, temveč tudi s svojo družino, s svojimi prijatelji, celo z lastnim občinstvom.

 

02.10.2021 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ekin Barnay   Nike   ples   psihoterapija   performativna umetnost   Tate Modern   Istanbul   Deren Erelçin

Foto: Nike.com

Vsak ples je najprej spolni ritual, pri Ekin pa je psihoterapija in kmalu zatem plesna performativna umetnost.

Obstaja, kar nekaj tehtnih razlogov, da sem bil ta teden v Istanbulu. Enega od večerov sem preživel z Ozanom in Deren Erelçin, ki mi je virtualno predstavila prijateljico, plesalko Ekin Bernay, ki živi in dela med Londonom in Istanbulom. Ekin je imela nedavno v kontekstu pregledne razstave Bruca Newmana plesni performans v Tate Modern. Deren me je opozorila na dejstvo, da Ekin ne pleše samo s profesionalnimi plesalci, temveč tudi s svojo družino, s svojimi prijatelji, celo z lastnim občinstvom. Da pleše z različnimi skupnostmi, med njimi tudi z begunci. Že vse to, da jo dela posebno. To, kar pa jo dela dvakrat posebno, je, da je kot čudežni otrok jazz plesa postala fenomen korporacije Nike in kar se da hitro prestopila v radikalne plesne oblike. V zdravilne energetske pretoke plesa. V svojem zadnjem obdobju pa se je v celoti predala performativni umetnosti. 

 

Ekin Bernay: Sem otrok plesa, nikoli nisem bila čudežni otrok. Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti plesalka, ki jo določa misel, ne pa solistka plesnega korpusa. S plesom želim ozdraviti svet. 

 

Ekin Bernay (1987) se je od svojega osemnajstega leta naprej zelo spreminjala, pri tem pa je ohranjala vse bistveno iz predhodnega umetniškega obdobja. V svojem drugem časovnem valu je začela ples doživljati kot obliko psihoterapije. Plesne naloge pa kot presek dveh pojmov: čiščenja in zdravljenja.

 

Stopimo korak nazaj k njenim začetkom: PR središča in marketinške agencije velikih korporacij zelo pozorno sledijo življenskemu stilu mladostnikov in mladostnic. Zelo hitro so prepoznali silnost Ekininega plesa. Že pri osemnajstih letih je postala profesionalna plesalka korporacije Nike, od katere se je zelo hitro emancipirala. Prek svojega modrega očeta je spoznala ogromno moč umetniškega izraza in nestabilnost življenja omejenega s smrtnostjo. Prek mladostniških strasti je prepoznala preprosto misel: Iz naše smrtnosti vre človekova žalost. Ravno žalost je motiv njenih performativnih izhodišč tretjega razvojnega obdobja. Bolj ko Ekin pleše, bolj nas vabi v lastno "obliko žalosti". V območje plesne performativnosti in razvojnega plesa.

 

Kaj pomeni ples v performativnem kontekstu? Modernistični ples se je prelevil v konceptualnega, v naslednjem koraku pa v performativnega. V svojem bistvu ples ni čisto nič drugačen od glasbe, v tem smislu je hitro preskočil iz harmoničnih koreografij tonalne glasbe v atonalno ekspresiven izrazni gib. V drugi polovici XX. stoletja pa je tehno-elektronska glasba izoblikovala "break" gibe.

 

Navkljub vsemu je ples vedno abstraktna struktura. Okrog njega se vse intenzivno kinetizira in spreminja. Vse, od mode do življenskega stila. Po letu 2000 se je ples prek marketinških agencij intenzivno vključil v oglaševanje. Ravno to pozicijo je Ekin do skrajnosti povzela in prenesla v območje performativne umetnosti. V skladu s svojim "ozvočenim telesom" iz rane mladosti si je zagotovila performativno konstanto. Ekina središčna os gibanja se je iz liberalno-kapitalističnega telesa začela vrteti okrog umetniškega števila "0". S to konceptualno spremembo se je začelo njeno najnovejše plesno stališče, ki ima zgodovinsko izhodišče v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Meg Stuart). 

 

Plesni performans je tako postal z (npr. video) zapisom ponovljiv. Ne boste verjeli, mogoče ga je celo tržiti. Z nastopom logike "reenactmenta" je plesna umetnina lahko postala del stalne zbirke muzeja ali privatnega zbiralca. Plesni performans, ki je recimo uvrščen v zasebno zbirko, lahko po točno predpisanih navodilih doživi ponovno aktivacijo. Zbirka oziroma zbiratelj jo sproži po svoji notranji potrebi. Podobno kot je to v primeru gledališke predstave, ki jo reaktiviramo s pomočjo besedila. Pri Ekin se reaktivira njeno osebno dejanje. Tako ohranjamo idejo živosti, nameščeno v svetu vizualne objektnosti. Že od leta 2016 je prisotna želja, da se performativna umetnost shranjuje na podoben način kot slike v muzejih, da se shranjuje kot živa dogodkovnost. 

 

Ekin je prva umetnica v Istanbulu, ki je pred dvema letoma prodala svoj plesni performans v zasebno umetniško zbirko. Po drugi strani pa Ekin vabi občinstvo na svoj dom, da skupaj rešujejo "domače plesne naloge". Pri tem dobesedno obnavlja spomin na reševanje domačih šolskih nalog. Sproža čustveni spomin nanje. S pomočjo "domačih nalog" gledalec postane plesalec. Giblje se s pomočjo utilitarnega giba.

 

V svoj dom vabi tudi prijatelje plesalce, ti pa v ples zvabijo "gledalce plesa". Bivanje v sočasnosti in njihov skupni nastop je zagotovo najvišja oblika plesa. Še bolj radikalno - Ekin včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v njihove sanje in jim pleše. Ples postne vse, predvsem ni več gibanje na partituro. Naj vas opozorim, da etimologija besede ples ni pojasnjena! 

 

Velikokrat pleše v skupini, kot da bi plesala sama. Ravno njena samost jo globinsko povzuje z avditorijem. To ni plesni solo, to je plesna samost, ki jo deli z vsemi. Ekin nas poziva: Bodi eno v imenu miru! Vsak ples je najprej spolni ritual. Pri Ekin pa psihoterapija in kmalu zatem plesna performativna umetnost. Obstajajo različni načini, da ples postane smiseln. Eden od njih je ta, da pleše z begunskimi otroci. Biti in plesati z drugimi ljudmi je premoščanje različnosti. Ideologija in religija pa besno reagirata, ko rušimo njuno obrednost: "Rekli smo ti, da pokristjanjaj, ne pa koreografiraj!"

 

Naj se še enkart ponovim: Ekin je začela plesati kot "čudežni otrok jazzi plesa". To so hitro opazili v korporaciji Nike. Tudi takrat, ko jih je zapustila, so jo poskušali še naprej vključevati v svoje tržne procese. To je razlika med korporacijsko kulturno in državno kulturno politiko. Država v trenutku, ko postaneš do nje kritičen, ne samo, da te zapusti, temveč te lahko napade kot stekel pes, ali pa te celo zapre in ubije. Država je v resnici samo podizvajalka korporacij. Na to je Ekin opozarjal modri oče.

 

Ekin prek besedilnosti in zvočnosti omogoča svoja koreografska stanja. Njeno umetniško zgodovinsko izhodišče izhaja tudi iz situacionizma. Na tem mestu bom pozikusil odgovoriti na združevalne procese Ekin Bernay:

 

Zaumni plesni prenos je usmerjen iz telesnosti izvajalke na plesno občinstvo. Prek plesalčeve mišične dinamike vpliva na različne ravni doživljanja občinstva. Estetski odzivi na ples pa so pomembni za razumevanje umetnosti nasploh. Trg ni nikoli rešitev za vprašanja umetnosti. Lahko ga le vključimo v svojo logiko kot Cezannove limone. Prav ta paradoks je pomemben za razumevanje umetnosti Ekin Bernay. Z njeno vključitvijo plesne umetnosti v umetnost življenja. To je dinamičen pojav, ki se intenzivno povezuje s teorijo umetnosti. Samospraševanje o mestu umetnosti, ki je danes v totalu podrejena trgu. Ekin do te mere sproža to vprašanje, da resnično postane njeno delovanje zdravilno, pomembno je za umiranje; končno se nekdo ukvarja s temi vprašanji. Da, to je skrajna sinteza performativnega in situacionističnega stanja. To je logika razvojnega plesa. Konec poizkusa! 

 

Zagotovo v Ekin potekajo združevalni stilni procesi na vseh ravneh, vsekakor je ekumenska umetnica. Pomemben segment njene plesne umetnosti je razumevanje kolektivne dinamike, ritmizacije travmatičnosti in kolektivnega zdravja v skupnosti. Ljudstvo pleše. Prijatelji plešejo. Družina pleše. Otroci plešejo. Begunci plešejo. Plesati je zdravilno! O vsem tem in še več mi je pripovedovala Deren Erelçin! 

 

Še pomnite, pred nekaj leti sem vam na tem istem mestu predstavil konceptualizacijo umetnine Kurta Schwittersa za naslovom Merz. Naslov je izhajal iz besede "Commerz". S pomočjo čiščenja nečistega je predpono "Co" Schwitters odstranil. Beseda je tako ponovno postala lepa - postala je Merz.

 

Poglejte ime Ekin. Zdaj ga preberite od zadaj naprej! Kdo je tisti ali tista, ki pleše pred vami?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Uredniški komentar: Ko ulica postane del političnega boja, se začenja pot v nasilje in anarhijo!
13
30.09.2021 23:30
Slovenija je najbolj elegantno izšla iz jugoslovanskega plemenskega kotla in skoraj postala del normalnih, civiliziranih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.109
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.915
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.408
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.374
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 858
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.666
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.454