Komentar

Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma

Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar smo priče zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa, za uresničevanje katerega se bo angažirala vojska.

03.10.2021 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Amerika   doktrona   Monroe   Biden   Truman   Bush   Obama   Kitajska   ZDA   Evropa   Rusija   NATO   Indija

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile.

Zunanjepolitičnih doktrin je bilo v zgodovini Združenih držav kar nekaj. V mislih imamo posamezne pristope ZDA oziroma njihovih voditeljev do ameriške zunanje politike oziroma splošna pravila, ki so jih vodila v zunanjepolitičnem delovanju. Med tistimi, ki so se najbolj vtisnile v spomin velja omeniti Monroejevo in Trumanovo. S prvo so ZDA nasprotovale poseganju evropskih držav v zahodno hemisfero. Veljalo je geslo Ameriko Američanom. Pri drugi je šlo za ameriško preprečevanje geopolitične ekspanzije Sovjetske zveze in komunizma. Pred leti smo bili priča Bushevi, se pravi vojni zoper teroriste in države, ki jih podpirajo ter uveljavljanje demokracije v svetu. Glede na to, da so ZDA že stoletje velesila, je njihova zunanjepolitična doktrina seveda še kako pomembna za druge države oziroma celotni svet.

 

Trenutno poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar priče smo zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa (neposredno ogrožen ameriški način življenja in življenja Američanov), za uresničevanje katerega se angažira vojska (ki se bo torej v prihodnje angažirala redkeje). Tudi v boju zoper terorizem se bo pri uporabi sile prvenstveno delovalo "over the horizon", se pravi od daleč. Pri uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov se praviloma uporabljajo diplomatska, politična in gospodarska sredstva.

 

 

"Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law prihaja v ospredje rule of power."

 

V tej doktrini torej ni več humanitarnega posredovanja (kot npr. v času Clintona v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu) in nation buildinga (izgradnje države) oziroma izvoza demokracije in vsiljevanja njihovega modela drugim (kot v času Busha mlajšega). Kaj veliko prostora za vrednote in moralo v ameriški zunanji politiki ni ostalo. Ni več humanitarnih motivov (ali so vsaj močno zmanjšani) in zunanjepolitičnega idealizma. Načelno zavzemanje za demokracijo in človekove pravice je sicer še prisotno, vendar nekako v ozadju. Vsekakor pa se te vrednote ne bodo uveljavljale z orožjem.

 

Izgleda, da bodo sicer demokracija in človekove pravice prikladno orodje predvsem v soočenju s Kitajsko. Pri dokazovanju, da je liberalni demokratični model vladanja boljši od avtokratskega. ZDA bodo svojo energijo namenjale predvsem politični, ekonomski, tehnološki, ideološki, vojaški tekmi s Kitajsko in reševanju nakopičenih notranjih problemov. Vse je podrejeno temu. Prihaja do določene streznitve, ugotovitve, da dosedanji pristop zunanji politiki (po koncu hladne vojne) in milijarde dolarjev, potrošenih v tujini, niso prinesli otipljivih rezultatov, boljšega ter varnejšega sveta in ne nazadnje večjega ameriškega vpliva ali vsaj statusa quo. Vse bolj prihaja v ospredje strategija zadržanosti, ki ima podporo tudi v ameriški javnosti. Skratka, gre za manj militarističen in manj aktivističen pristop. Imamo opravka z realpolitik, z America First Light  (Amerika na prvem mestu z nekoliko manj trdim) pristopom.

 

Na zunanjepolitičnem področju je poleg že omenjenega prvenstvenega soočenja z eksistenčnim tekmecem Kitajsko prisotno - vendar bolj v drugem planu - še soočenje z nagajivo in destruktivno Rusijo in nuklearnima proliferatorjema Iranom in Severno Korejo. Glede Rusije je slutiti namero, da se napetosti zmanjšajo in odnosi stabilizirajo. Da se jo torej odvrne od vse tesnejšega povezovanja s Kitajsko. Glede Irana in Severne Koreje pa je prisotna velika zadrega, kako pristopiti. Med varnostnimi grožnjami, ki jih  ZDA ne morejo ignorirati, se omenjajo še klimatske spremembe in kibernetične grožnje.

 

 

***

 

Gre za prelomno točko v ameriških odnosih s tujino oziroma v mednarodnih odnosih. Pax Americana je v zatonu. To sicer ne pomeni, da ZDA ne ostajajo svetovna supersila oziroma da smo že priče konca ameriških zavezništev in partnerstev. Vendar pa bo jakost ameriškega angažiranja v njih (ali oblikovanja novih) v času vse ostrejše tekme med velesilami odvisna od tega, koliko služijo uveljavljanju njihovih vitalnih interesov.

 

 

"ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico."

 

ZDA to v praksi dokazujejo že nekaj časa. Bili bi slepi ali naivni, če tega ne bi opazili. Predsednik Trump je tako sklenil sporazum s Talibani o umiku  ameriških sil iz Afganistana brez kakšnih posvetovanj z afganistansko vlado ali zahodnimi zavezniki. Z nikomer se ni posvetoval niti predsednik Biden ob implementaciji omenjenega sporazuma. ZDA so se osredotočile na  sodelovanje v okviru Quad (Četverica) in Five eyes (Pet oči). Prva skupina predstavlja strateški dialog ZDA z demokratičnimi Avstralijo, Indijo in Japonsko, druga pa obveščevalno zavezništvo ZDA z anglosaksonskimi državami - Združenim kraljestvom, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo. Za nameček so pred kratkim ZDA, ne da bi o tem črhnile besedico ostalim evropskim zaveznicam, sklenile varnostni pakt z Avstralijo in Združenim kraljestvom (t.i. AUKUS). 

 

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile. Nasprotno, ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico. Zaveznico, na katero v prihodnje zaradi njene šibkosti ne gre kaj preveč resno računati. Že omenjenemu velja dodati še ameriške carine na nekatero evropsko blago, omejitve vstopa v ZDA evropskim državljanom zaradi Covid-19 itd. V zvezi NATO takšno ravnanje vnaša nelagodnost in celo negotovost glede njegove prihodnosti. Evropske članice zavezništva Združenim državam vsekakor ne bi smele dajati povoda za takšno razmišljanje in bi morale še naprej v okviru evropskega stebra zavezništva prevzemati večjo odgovornost za varnost v vzhodnem evroatlantskem prostoru oziroma evropskem vzhodnem in južnem sosedstvu. V Evropi brez Nata vsaj še nekaj časa ne moremo shajati. Vakuum, ki bi nastal na kontinentu ob njegovem prenehanju, bi bil z ozirom na trenutni mednarodni položaj kaj lahko poguben za evropsko varnost in mir. 

 

Evropska unija bi morala iz omenjenega potegniti nauk in se zdramiti. V preteklih desetletjih je svojo obrambo in varnost v prekomerni meri vezala na ZDA. Tudi danes se še vedno ne more braniti sama. Vse prepogosto je le nemočen opazovalec dogajanja v svetu v škodo svojih interesov. Razprava o prihodnosti EU, ki je v teku, je idealna prilika, da se potegnejo zaključki in sprejmejo ustrezni koraki. EU bi morala ob gospodarski moči in vrednotah, na katere prisega, zbrati dovolj volje, da postane tudi zunanjepolitični težkokategornik, dejanski geopolitični igralec, ki mu ob soft power (mehka moč, zgled) tudi uporaba hard power (trda moč, oborožena sila) ne bo tuja. Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law (mednarodna ureditev, ki temelji na pravilih) prihaja v ospredje rule of power (ureditev, ki temelji na moči).

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815