Komentar

Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma

Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar smo priče zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa, za uresničevanje katerega se bo angažirala vojska.

03.10.2021 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Amerika   doktrona   Monroe   Biden   Truman   Bush   Obama   Kitajska   ZDA   Evropa   Rusija   NATO   Indija

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile.

Zunanjepolitičnih doktrin je bilo v zgodovini Združenih držav kar nekaj. V mislih imamo posamezne pristope ZDA oziroma njihovih voditeljev do ameriške zunanje politike oziroma splošna pravila, ki so jih vodila v zunanjepolitičnem delovanju. Med tistimi, ki so se najbolj vtisnile v spomin velja omeniti Monroejevo in Trumanovo. S prvo so ZDA nasprotovale poseganju evropskih držav v zahodno hemisfero. Veljalo je geslo Ameriko Američanom. Pri drugi je šlo za ameriško preprečevanje geopolitične ekspanzije Sovjetske zveze in komunizma. Pred leti smo bili priča Bushevi, se pravi vojni zoper teroriste in države, ki jih podpirajo ter uveljavljanje demokracije v svetu. Glede na to, da so ZDA že stoletje velesila, je njihova zunanjepolitična doktrina seveda še kako pomembna za druge države oziroma celotni svet.

 

Trenutno poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar priče smo zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa (neposredno ogrožen ameriški način življenja in življenja Američanov), za uresničevanje katerega se angažira vojska (ki se bo torej v prihodnje angažirala redkeje). Tudi v boju zoper terorizem se bo pri uporabi sile prvenstveno delovalo "over the horizon", se pravi od daleč. Pri uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov se praviloma uporabljajo diplomatska, politična in gospodarska sredstva.

 

 

"Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law prihaja v ospredje rule of power."

 

V tej doktrini torej ni več humanitarnega posredovanja (kot npr. v času Clintona v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu) in nation buildinga (izgradnje države) oziroma izvoza demokracije in vsiljevanja njihovega modela drugim (kot v času Busha mlajšega). Kaj veliko prostora za vrednote in moralo v ameriški zunanji politiki ni ostalo. Ni več humanitarnih motivov (ali so vsaj močno zmanjšani) in zunanjepolitičnega idealizma. Načelno zavzemanje za demokracijo in človekove pravice je sicer še prisotno, vendar nekako v ozadju. Vsekakor pa se te vrednote ne bodo uveljavljale z orožjem.

 

Izgleda, da bodo sicer demokracija in človekove pravice prikladno orodje predvsem v soočenju s Kitajsko. Pri dokazovanju, da je liberalni demokratični model vladanja boljši od avtokratskega. ZDA bodo svojo energijo namenjale predvsem politični, ekonomski, tehnološki, ideološki, vojaški tekmi s Kitajsko in reševanju nakopičenih notranjih problemov. Vse je podrejeno temu. Prihaja do določene streznitve, ugotovitve, da dosedanji pristop zunanji politiki (po koncu hladne vojne) in milijarde dolarjev, potrošenih v tujini, niso prinesli otipljivih rezultatov, boljšega ter varnejšega sveta in ne nazadnje večjega ameriškega vpliva ali vsaj statusa quo. Vse bolj prihaja v ospredje strategija zadržanosti, ki ima podporo tudi v ameriški javnosti. Skratka, gre za manj militarističen in manj aktivističen pristop. Imamo opravka z realpolitik, z America First Light  (Amerika na prvem mestu z nekoliko manj trdim) pristopom.

 

Na zunanjepolitičnem področju je poleg že omenjenega prvenstvenega soočenja z eksistenčnim tekmecem Kitajsko prisotno - vendar bolj v drugem planu - še soočenje z nagajivo in destruktivno Rusijo in nuklearnima proliferatorjema Iranom in Severno Korejo. Glede Rusije je slutiti namero, da se napetosti zmanjšajo in odnosi stabilizirajo. Da se jo torej odvrne od vse tesnejšega povezovanja s Kitajsko. Glede Irana in Severne Koreje pa je prisotna velika zadrega, kako pristopiti. Med varnostnimi grožnjami, ki jih  ZDA ne morejo ignorirati, se omenjajo še klimatske spremembe in kibernetične grožnje.

 

 

***

 

Gre za prelomno točko v ameriških odnosih s tujino oziroma v mednarodnih odnosih. Pax Americana je v zatonu. To sicer ne pomeni, da ZDA ne ostajajo svetovna supersila oziroma da smo že priče konca ameriških zavezništev in partnerstev. Vendar pa bo jakost ameriškega angažiranja v njih (ali oblikovanja novih) v času vse ostrejše tekme med velesilami odvisna od tega, koliko služijo uveljavljanju njihovih vitalnih interesov.

 

 

"ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico."

 

ZDA to v praksi dokazujejo že nekaj časa. Bili bi slepi ali naivni, če tega ne bi opazili. Predsednik Trump je tako sklenil sporazum s Talibani o umiku  ameriških sil iz Afganistana brez kakšnih posvetovanj z afganistansko vlado ali zahodnimi zavezniki. Z nikomer se ni posvetoval niti predsednik Biden ob implementaciji omenjenega sporazuma. ZDA so se osredotočile na  sodelovanje v okviru Quad (Četverica) in Five eyes (Pet oči). Prva skupina predstavlja strateški dialog ZDA z demokratičnimi Avstralijo, Indijo in Japonsko, druga pa obveščevalno zavezništvo ZDA z anglosaksonskimi državami - Združenim kraljestvom, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo. Za nameček so pred kratkim ZDA, ne da bi o tem črhnile besedico ostalim evropskim zaveznicam, sklenile varnostni pakt z Avstralijo in Združenim kraljestvom (t.i. AUKUS). 

 

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile. Nasprotno, ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico. Zaveznico, na katero v prihodnje zaradi njene šibkosti ne gre kaj preveč resno računati. Že omenjenemu velja dodati še ameriške carine na nekatero evropsko blago, omejitve vstopa v ZDA evropskim državljanom zaradi Covid-19 itd. V zvezi NATO takšno ravnanje vnaša nelagodnost in celo negotovost glede njegove prihodnosti. Evropske članice zavezništva Združenim državam vsekakor ne bi smele dajati povoda za takšno razmišljanje in bi morale še naprej v okviru evropskega stebra zavezništva prevzemati večjo odgovornost za varnost v vzhodnem evroatlantskem prostoru oziroma evropskem vzhodnem in južnem sosedstvu. V Evropi brez Nata vsaj še nekaj časa ne moremo shajati. Vakuum, ki bi nastal na kontinentu ob njegovem prenehanju, bi bil z ozirom na trenutni mednarodni položaj kaj lahko poguben za evropsko varnost in mir. 

 

Evropska unija bi morala iz omenjenega potegniti nauk in se zdramiti. V preteklih desetletjih je svojo obrambo in varnost v prekomerni meri vezala na ZDA. Tudi danes se še vedno ne more braniti sama. Vse prepogosto je le nemočen opazovalec dogajanja v svetu v škodo svojih interesov. Razprava o prihodnosti EU, ki je v teku, je idealna prilika, da se potegnejo zaključki in sprejmejo ustrezni koraki. EU bi morala ob gospodarski moči in vrednotah, na katere prisega, zbrati dovolj volje, da postane tudi zunanjepolitični težkokategornik, dejanski geopolitični igralec, ki mu ob soft power (mehka moč, zgled) tudi uporaba hard power (trda moč, oborožena sila) ne bo tuja. Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law (mednarodna ureditev, ki temelji na pravilih) prihaja v ospredje rule of power (ureditev, ki temelji na moči).

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Uredniški komentar: Ko ulica postane del političnega boja, se začenja pot v nasilje in anarhijo!
13
30.09.2021 23:30
Slovenija je najbolj elegantno izšla iz jugoslovanskega plemenskega kotla in skoraj postala del normalnih, civiliziranih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.915
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.409
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.379
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 859
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.666
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.454