Komentar

Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma

Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar smo priče zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa, za uresničevanje katerega se bo angažirala vojska.

03.10.2021 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Amerika   doktrona   Monroe   Biden   Truman   Bush   Obama   Kitajska   ZDA   Evropa   Rusija   NATO   Indija

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile.

Zunanjepolitičnih doktrin je bilo v zgodovini Združenih držav kar nekaj. V mislih imamo posamezne pristope ZDA oziroma njihovih voditeljev do ameriške zunanje politike oziroma splošna pravila, ki so jih vodila v zunanjepolitičnem delovanju. Med tistimi, ki so se najbolj vtisnile v spomin velja omeniti Monroejevo in Trumanovo. S prvo so ZDA nasprotovale poseganju evropskih držav v zahodno hemisfero. Veljalo je geslo Ameriko Američanom. Pri drugi je šlo za ameriško preprečevanje geopolitične ekspanzije Sovjetske zveze in komunizma. Pred leti smo bili priča Bushevi, se pravi vojni zoper teroriste in države, ki jih podpirajo ter uveljavljanje demokracije v svetu. Glede na to, da so ZDA že stoletje velesila, je njihova zunanjepolitična doktrina seveda še kako pomembna za druge države oziroma celotni svet.

 

Trenutno poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar priče smo zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa (neposredno ogrožen ameriški način življenja in življenja Američanov), za uresničevanje katerega se angažira vojska (ki se bo torej v prihodnje angažirala redkeje). Tudi v boju zoper terorizem se bo pri uporabi sile prvenstveno delovalo "over the horizon", se pravi od daleč. Pri uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov se praviloma uporabljajo diplomatska, politična in gospodarska sredstva.

 

 

"Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law prihaja v ospredje rule of power."

 

V tej doktrini torej ni več humanitarnega posredovanja (kot npr. v času Clintona v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu) in nation buildinga (izgradnje države) oziroma izvoza demokracije in vsiljevanja njihovega modela drugim (kot v času Busha mlajšega). Kaj veliko prostora za vrednote in moralo v ameriški zunanji politiki ni ostalo. Ni več humanitarnih motivov (ali so vsaj močno zmanjšani) in zunanjepolitičnega idealizma. Načelno zavzemanje za demokracijo in človekove pravice je sicer še prisotno, vendar nekako v ozadju. Vsekakor pa se te vrednote ne bodo uveljavljale z orožjem.

 

Izgleda, da bodo sicer demokracija in človekove pravice prikladno orodje predvsem v soočenju s Kitajsko. Pri dokazovanju, da je liberalni demokratični model vladanja boljši od avtokratskega. ZDA bodo svojo energijo namenjale predvsem politični, ekonomski, tehnološki, ideološki, vojaški tekmi s Kitajsko in reševanju nakopičenih notranjih problemov. Vse je podrejeno temu. Prihaja do določene streznitve, ugotovitve, da dosedanji pristop zunanji politiki (po koncu hladne vojne) in milijarde dolarjev, potrošenih v tujini, niso prinesli otipljivih rezultatov, boljšega ter varnejšega sveta in ne nazadnje večjega ameriškega vpliva ali vsaj statusa quo. Vse bolj prihaja v ospredje strategija zadržanosti, ki ima podporo tudi v ameriški javnosti. Skratka, gre za manj militarističen in manj aktivističen pristop. Imamo opravka z realpolitik, z America First Light  (Amerika na prvem mestu z nekoliko manj trdim) pristopom.

 

Na zunanjepolitičnem področju je poleg že omenjenega prvenstvenega soočenja z eksistenčnim tekmecem Kitajsko prisotno - vendar bolj v drugem planu - še soočenje z nagajivo in destruktivno Rusijo in nuklearnima proliferatorjema Iranom in Severno Korejo. Glede Rusije je slutiti namero, da se napetosti zmanjšajo in odnosi stabilizirajo. Da se jo torej odvrne od vse tesnejšega povezovanja s Kitajsko. Glede Irana in Severne Koreje pa je prisotna velika zadrega, kako pristopiti. Med varnostnimi grožnjami, ki jih  ZDA ne morejo ignorirati, se omenjajo še klimatske spremembe in kibernetične grožnje.

 

 

***

 

Gre za prelomno točko v ameriških odnosih s tujino oziroma v mednarodnih odnosih. Pax Americana je v zatonu. To sicer ne pomeni, da ZDA ne ostajajo svetovna supersila oziroma da smo že priče konca ameriških zavezništev in partnerstev. Vendar pa bo jakost ameriškega angažiranja v njih (ali oblikovanja novih) v času vse ostrejše tekme med velesilami odvisna od tega, koliko služijo uveljavljanju njihovih vitalnih interesov.

 

 

"ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico."

 

ZDA to v praksi dokazujejo že nekaj časa. Bili bi slepi ali naivni, če tega ne bi opazili. Predsednik Trump je tako sklenil sporazum s Talibani o umiku  ameriških sil iz Afganistana brez kakšnih posvetovanj z afganistansko vlado ali zahodnimi zavezniki. Z nikomer se ni posvetoval niti predsednik Biden ob implementaciji omenjenega sporazuma. ZDA so se osredotočile na  sodelovanje v okviru Quad (Četverica) in Five eyes (Pet oči). Prva skupina predstavlja strateški dialog ZDA z demokratičnimi Avstralijo, Indijo in Japonsko, druga pa obveščevalno zavezništvo ZDA z anglosaksonskimi državami - Združenim kraljestvom, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo. Za nameček so pred kratkim ZDA, ne da bi o tem črhnile besedico ostalim evropskim zaveznicam, sklenile varnostni pakt z Avstralijo in Združenim kraljestvom (t.i. AUKUS). 

 

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile. Nasprotno, ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico. Zaveznico, na katero v prihodnje zaradi njene šibkosti ne gre kaj preveč resno računati. Že omenjenemu velja dodati še ameriške carine na nekatero evropsko blago, omejitve vstopa v ZDA evropskim državljanom zaradi Covid-19 itd. V zvezi NATO takšno ravnanje vnaša nelagodnost in celo negotovost glede njegove prihodnosti. Evropske članice zavezništva Združenim državam vsekakor ne bi smele dajati povoda za takšno razmišljanje in bi morale še naprej v okviru evropskega stebra zavezništva prevzemati večjo odgovornost za varnost v vzhodnem evroatlantskem prostoru oziroma evropskem vzhodnem in južnem sosedstvu. V Evropi brez Nata vsaj še nekaj časa ne moremo shajati. Vakuum, ki bi nastal na kontinentu ob njegovem prenehanju, bi bil z ozirom na trenutni mednarodni položaj kaj lahko poguben za evropsko varnost in mir. 

 

Evropska unija bi morala iz omenjenega potegniti nauk in se zdramiti. V preteklih desetletjih je svojo obrambo in varnost v prekomerni meri vezala na ZDA. Tudi danes se še vedno ne more braniti sama. Vse prepogosto je le nemočen opazovalec dogajanja v svetu v škodo svojih interesov. Razprava o prihodnosti EU, ki je v teku, je idealna prilika, da se potegnejo zaključki in sprejmejo ustrezni koraki. EU bi morala ob gospodarski moči in vrednotah, na katere prisega, zbrati dovolj volje, da postane tudi zunanjepolitični težkokategornik, dejanski geopolitični igralec, ki mu ob soft power (mehka moč, zgled) tudi uporaba hard power (trda moč, oborožena sila) ne bo tuja. Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law (mednarodna ureditev, ki temelji na pravilih) prihaja v ospredje rule of power (ureditev, ki temelji na moči).

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579