Komentar

Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma

Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar smo priče zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa, za uresničevanje katerega se bo angažirala vojska.

03.10.2021 22:30
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Amerika   doktrona   Monroe   Biden   Truman   Bush   Obama   Kitajska   ZDA   Evropa   Rusija   NATO   Indija

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile.

Zunanjepolitičnih doktrin je bilo v zgodovini Združenih držav kar nekaj. V mislih imamo posamezne pristope ZDA oziroma njihovih voditeljev do ameriške zunanje politike oziroma splošna pravila, ki so jih vodila v zunanjepolitičnem delovanju. Med tistimi, ki so se najbolj vtisnile v spomin velja omeniti Monroejevo in Trumanovo. S prvo so ZDA nasprotovale poseganju evropskih držav v zahodno hemisfero. Veljalo je geslo Ameriko Američanom. Pri drugi je šlo za ameriško preprečevanje geopolitične ekspanzije Sovjetske zveze in komunizma. Pred leti smo bili priča Bushevi, se pravi vojni zoper teroriste in države, ki jih podpirajo ter uveljavljanje demokracije v svetu. Glede na to, da so ZDA že stoletje velesila, je njihova zunanjepolitična doktrina seveda še kako pomembna za druge države oziroma celotni svet.

 

Trenutno poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da njeni začetki segajo že v čas njegovih dveh predhodnikov – demokrata Obame in republikanca Trumpa. Spomniti velja na Obamin Pivot to Asia (osredotočenje na Azijo) in Trumpovo America First (Amerika na prvem mestu). Opaziti je torej določeno kontinuiteto. Ne gre za muho enodnevnico. V ameriškem delovanju v tujini je zaznati vrsto novosti, še posebej glede vojaškega posredovanja. To sicer ne pomeni, da ZDA ne bodo šle nikoli več v vojno, vendar priče smo zelo ozkemu tolmačenju vitalnega ameriškega nacionalnega interesa (neposredno ogrožen ameriški način življenja in življenja Američanov), za uresničevanje katerega se angažira vojska (ki se bo torej v prihodnje angažirala redkeje). Tudi v boju zoper terorizem se bo pri uporabi sile prvenstveno delovalo "over the horizon", se pravi od daleč. Pri uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov se praviloma uporabljajo diplomatska, politična in gospodarska sredstva.

 

 

"Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law prihaja v ospredje rule of power."

 

V tej doktrini torej ni več humanitarnega posredovanja (kot npr. v času Clintona v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu) in nation buildinga (izgradnje države) oziroma izvoza demokracije in vsiljevanja njihovega modela drugim (kot v času Busha mlajšega). Kaj veliko prostora za vrednote in moralo v ameriški zunanji politiki ni ostalo. Ni več humanitarnih motivov (ali so vsaj močno zmanjšani) in zunanjepolitičnega idealizma. Načelno zavzemanje za demokracijo in človekove pravice je sicer še prisotno, vendar nekako v ozadju. Vsekakor pa se te vrednote ne bodo uveljavljale z orožjem.

 

Izgleda, da bodo sicer demokracija in človekove pravice prikladno orodje predvsem v soočenju s Kitajsko. Pri dokazovanju, da je liberalni demokratični model vladanja boljši od avtokratskega. ZDA bodo svojo energijo namenjale predvsem politični, ekonomski, tehnološki, ideološki, vojaški tekmi s Kitajsko in reševanju nakopičenih notranjih problemov. Vse je podrejeno temu. Prihaja do določene streznitve, ugotovitve, da dosedanji pristop zunanji politiki (po koncu hladne vojne) in milijarde dolarjev, potrošenih v tujini, niso prinesli otipljivih rezultatov, boljšega ter varnejšega sveta in ne nazadnje večjega ameriškega vpliva ali vsaj statusa quo. Vse bolj prihaja v ospredje strategija zadržanosti, ki ima podporo tudi v ameriški javnosti. Skratka, gre za manj militarističen in manj aktivističen pristop. Imamo opravka z realpolitik, z America First Light  (Amerika na prvem mestu z nekoliko manj trdim) pristopom.

 

Na zunanjepolitičnem področju je poleg že omenjenega prvenstvenega soočenja z eksistenčnim tekmecem Kitajsko prisotno - vendar bolj v drugem planu - še soočenje z nagajivo in destruktivno Rusijo in nuklearnima proliferatorjema Iranom in Severno Korejo. Glede Rusije je slutiti namero, da se napetosti zmanjšajo in odnosi stabilizirajo. Da se jo torej odvrne od vse tesnejšega povezovanja s Kitajsko. Glede Irana in Severne Koreje pa je prisotna velika zadrega, kako pristopiti. Med varnostnimi grožnjami, ki jih  ZDA ne morejo ignorirati, se omenjajo še klimatske spremembe in kibernetične grožnje.

 

 

***

 

Gre za prelomno točko v ameriških odnosih s tujino oziroma v mednarodnih odnosih. Pax Americana je v zatonu. To sicer ne pomeni, da ZDA ne ostajajo svetovna supersila oziroma da smo že priče konca ameriških zavezništev in partnerstev. Vendar pa bo jakost ameriškega angažiranja v njih (ali oblikovanja novih) v času vse ostrejše tekme med velesilami odvisna od tega, koliko služijo uveljavljanju njihovih vitalnih interesov.

 

 

"ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico."

 

ZDA to v praksi dokazujejo že nekaj časa. Bili bi slepi ali naivni, če tega ne bi opazili. Predsednik Trump je tako sklenil sporazum s Talibani o umiku  ameriških sil iz Afganistana brez kakšnih posvetovanj z afganistansko vlado ali zahodnimi zavezniki. Z nikomer se ni posvetoval niti predsednik Biden ob implementaciji omenjenega sporazuma. ZDA so se osredotočile na  sodelovanje v okviru Quad (Četverica) in Five eyes (Pet oči). Prva skupina predstavlja strateški dialog ZDA z demokratičnimi Avstralijo, Indijo in Japonsko, druga pa obveščevalno zavezništvo ZDA z anglosaksonskimi državami - Združenim kraljestvom, Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo. Za nameček so pred kratkim ZDA, ne da bi o tem črhnile besedico ostalim evropskim zaveznicam, sklenile varnostni pakt z Avstralijo in Združenim kraljestvom (t.i. AUKUS). 

 

Bidenove obljube, da bo v odnosih z čezatlantskimi zaveznicami po Trumpu zavel nov veter, se na presenečenje Evropejcev niso uresničile. Nasprotno, ZDA obravnavajo Evropo kot drugorazredno zaveznico. Zaveznico, na katero v prihodnje zaradi njene šibkosti ne gre kaj preveč resno računati. Že omenjenemu velja dodati še ameriške carine na nekatero evropsko blago, omejitve vstopa v ZDA evropskim državljanom zaradi Covid-19 itd. V zvezi NATO takšno ravnanje vnaša nelagodnost in celo negotovost glede njegove prihodnosti. Evropske članice zavezništva Združenim državam vsekakor ne bi smele dajati povoda za takšno razmišljanje in bi morale še naprej v okviru evropskega stebra zavezništva prevzemati večjo odgovornost za varnost v vzhodnem evroatlantskem prostoru oziroma evropskem vzhodnem in južnem sosedstvu. V Evropi brez Nata vsaj še nekaj časa ne moremo shajati. Vakuum, ki bi nastal na kontinentu ob njegovem prenehanju, bi bil z ozirom na trenutni mednarodni položaj kaj lahko poguben za evropsko varnost in mir. 

 

Evropska unija bi morala iz omenjenega potegniti nauk in se zdramiti. V preteklih desetletjih je svojo obrambo in varnost v prekomerni meri vezala na ZDA. Tudi danes se še vedno ne more braniti sama. Vse prepogosto je le nemočen opazovalec dogajanja v svetu v škodo svojih interesov. Razprava o prihodnosti EU, ki je v teku, je idealna prilika, da se potegnejo zaključki in sprejmejo ustrezni koraki. EU bi morala ob gospodarski moči in vrednotah, na katere prisega, zbrati dovolj volje, da postane tudi zunanjepolitični težkokategornik, dejanski geopolitični igralec, ki mu ob soft power (mehka moč, zgled) tudi uporaba hard power (trda moč, oborožena sila) ne bo tuja. Kruta resnica je, da v svetu, ki ga živimo, bolj kot rule of law (mednarodna ureditev, ki temelji na pravilih) prihaja v ospredje rule of power (ureditev, ki temelji na moči).

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
7
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.200
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.253
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.808
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.529
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.362
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.965
09/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.096