Komentar

Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?

Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? Morda pa mi ni treba verjeti nikomur. Morda pa bom sam samcat našel pot iz te stiske, ki presira vse nivoje moje eksistence. Namig: Nikomur mi ni treba verjeti, naučiti se moram zaupati!

04.10.2021 22:00
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   Igor Vlačič   ustava   mediji   politika   zaupanje

Današnji mediji niso več četrta veja oblasti, saj so vsi v neki lastniški strukturi, ali pa delujejo kot politično gibanje (nacionalka), do svojega občinstva pa se obnašajo naravnost nesramno.

Ni lahko najti fokusa v obdobju kakofonije t.i. informacij in frenetičnih obrazov, ki se premalo zavedajo sebe, da bi lahko pozitivno vplivali – najprej na sebe, nato pa še na svojo okolico. Tudi sam sem nekoč deloval najprej navzven. V iskanju ter pripisovanju odgovornosti (lokus kontrole) zunaj sebe, v svoji okolici in ljudeh, s kateremi sem se srečeval. S sodbami, oznakami ter argumentacijo, ki mi je omogočila sekundno slavo namišljenih prijateljev, ki to niso. Tako v živo kot virtualno. Občutek opolnomočenja je bil enkraten. Pa ne v kontekstu odličnosti, ampak v kontekstu pojavnosti. Ko je občutek opolnomočenja splahnel, sem bil v zadregi. Ko so se tisti trije všečkoti zgubili v algoritmu korporativnosti družbenih omrežij, sem ostal sam s sodbo ter sojeno stranjo v občutkih, ki niso nikomur povšeči, še manj pa koristni.

 

Narava nam že nekaj časa sporoča, da kot vrsta plavamo proti toku. Če samo pogledamo, koliko časa potrebujemo, da na individualni ravni osvojimo neko situacijo, neke okoliščine ali novo vedenje in se jim prilagodimo na vseh ravneh, da postanejo funkcionalne za naše počutje in biologijo, zamislite si, koliko časa potrebuje neka družba, da poenoti, pravzaprav posvoji te nove okoliščine. In potem se zgodi pandemija, ki od nas terja takojšno in absolutno prilagoditev. Ali pa je velika verjetnost, da bomo končali tragično, ali dokončno ali pa s hudimi posledicami. Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? Morda pa mi ni treba verjeti nikomur. Morda pa bom sam samcat našel pot iz te stiske, ki presira vse nivoje moje eksistence. Namig: nikomur mi ni treba verjeti, naučiti se moram zaupati.

 

Politika, kot jo vidimo danes, še nikoli v človeški zgodovini ni bila tako transparentna in pod takšno lečo, kot je danes. V tem zapisu ne bom komentiral koruptivnosti politike. Nima smisla, saj večina ljudi ne ve niti, kaj naj bi "pravo" pravzaprav predstavljalo. Ali kaj je funkcija politike. Večina ljudi slabo pozna tudi svoj materni jezik, kaj šele, da bi lahko kompetentno komentirala politične odločitve. Se je kdo kdaj vprašal, zakaj se navaden smrtnik, ki vstopi na politični parket, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"? Zakaj so politične šlape tako težke in nerodne za nošnjo?

 

Ponovno se zatekam k psihologiji, saj zame predstavlja esenco naše pojavnosti. Percepcija in psiha sta neoddvojeno povezani – ena vpliva na drugo ves čas našega obstoja, reciprociteta je permanentna. Zanemarjanje te realnosti pa lahko pripelje do hudih posledic – najprej na ravni psihe, nato pa še biologije. Ali še vedno velja, če rečem, da je znanstveno dokazano? 

 

Zaupanje je zelo podcenjen psihološki koncept, predvsem zaradi svoje kompleksnosti in izvornosti. Zaupanje in stres sta neposredno povezani dimenziji, kar nam omogoča, da preko enega lahko vplivamo na drugega. Ljudje mislimo, da dosti vemo o stresu, njegovi vlogi/mehanizmu v našem telesu in življenju. Posvojili in spervertirali smo nekaj stavkov strokovne javnosti, ki je nekoliko nerodno in izven pravega konteksta skušala sporočiti, da je predolgo vztrajanje v intenzivnem stresu škodljivo. Iz te nerodnosti se je razvila cela industrija, ki identificira stresorje (zunaj nas) ter išče vzroke, s katerimi lahko še naprej poglablja dobesedno napačno interpretacijo nekega mehanizma, ki nas pravzaprav drži pri življenju.

 

Zamislite si, da vas neka strokovna javnost začne prepričevati, da ni varno dihati zraka, ker je onesnažen in vsebuje škodljive delce, ki nas bodo zadušili, če bomo še dihali. Sedaj boste rekli, da pretiravam. Na žalost ne pretiravam. Zrak, ki ga dihamo, nam omogoča življenje. Kakovost sestave zraka pa je merljiva samo v odnosu do zdravja in življenja. Še enkrat – v odnosu do zdravja. S stresom je zelo podobno, morda ne instantno, pa vendarle je napačna interpretacija mehanizma lahko fatalna. In vsaka podobnost s trenutnimi prepričanji in čustvovanji v odnosu do virusa covid-19 ni naključna.

 

Morda nekaterim bralcem tale zapis deluje pokroviteljsko, pa vendarle menim, da bi morali več poudarka dati na neke osnove našega biološkega aparata, če želimo imeti strokovni diskurz na aktualno temo pandemije in ukrepov. Če pa želimo imeti diskurz o čustvenem stanju, potem pa lahko rečemo, da je strokovna javnost s področja psihologije povsem anemična in impotentna. Nedavno sem na POP TV poslušal doktorja psihologije, katerega izjave in trditve niti približno niso bile primerne njegovemu doktorskemu nazivu. Predvsem pa je smešen izbor medijske hiše, kakšnega psihologa so dali komentirati politične odločitve in trenutno stanje duha. Okvir, ki ga novinar postavlja, je jasen – dogaja se kriminal, zato potrebujemo psihologa, strokovnjaka za kriminaliteto. Skrajno neokusno in pritlehno. Predvsem pa je razlaga učinkov ukrepov res na nivoju osnovne šole. 

 

Ko gledam, kako se ljudje odzivamo na vsakodnevne spremembe režima, ne morem mimo tega, da sem kritičen do obeh strani – tistih, ki odrejajo pravila, kot tistih, ki jih nato morajo upoštevati. Začel bom s tem, da nas spomnim, da pravo in zakonodaja ureja najnižji moralni standard. Država je aparat, infrastruktura, organiziranost sistema, predvsem pa predstavlja identiteto posameznika na simbolni ravni, ki živi po nekih dogovorjenih pravilih, začenši z ustavo, nato pa so taista pravila podrobneje razložena skozi zakonodajo in podzakonske akte.

 

Državo si vedno lahko predstavljamo kot ogromno letalonosilko, ki pluje po morju. Letalonosilke ne moreš voziti kot avto ali čoln. Kurz, ki je določen, se spreminja na podlagi različnih dejavnikov, težko pa je pričakovati, da bo letalonosilka glisirala ali obračala v svoji polni inerciji za 180 stopinj. Nobena barka, še najmanj pa letalnosilka, ne pluje po ravni črti, marveč konstantno kompenzira svoj kurz na podlagi informacij, podatkov in povratne zanke. V realnosti letalonosilka oddela precej več poti, kot je dejanska razdalja med točko A in B.

 

Če sprejmemo današnjo medijsko komunikacijo faktično, bi morali vse kapetane letalonosilk obsoditi, ker lažejo o tem, kakšno pot so dejansko prevozili med točko A in B. Današnji mediji niso več četrta veja oblasti, saj so vsi v neki lastniški strukturi, ali pa delujejo kot politično gibanje (nacionalka), do svojega občinstva pa se obnašajo naravnost nesramno. Najprej na eni strani širijo laži in molčijo o realnih problemih, nato pa na drugi strani kurijo in posredujejo le tiste informacije, ki koristijo njihovem oglasnem prostoru – mediji se obnašajo povsem mafijsko in terjajo reket, da te pustijo pri miru. Mar res še vedno verjamete, da ste primerno informirani?

 

Kdorkoli verjame, da zna voditi letalonosilko z znanjem iz ulice, potem se ga moramo iskreno bati. Nisem več podpornik nobene izmed etabliranih strank in ne navijam za obstoječo oblast, kot tudi nisem slepi podpornik svojega prvega političnega angažmaja. Svoje kritike že dolgo izražam na različne načine, sem se pa naučil, da precej več dosežem s podporo in iskrenim diskurzom. Težko pa zaupam svoje življenje nekomu, ki v osnovi ne vidi drugega kot svojih 30 sekund v informativnem programu. Predvsem pa nočem, da me vodi človek, ki deluje iz strahu in frustracije.

 

Želim si voditelja, ki deluje iz navdiha, vidi v ljudeh potencial ne glede na barvo in idejo, ter iz njih izvleče najbolje, kar pač lahko. Ker se bližajo volitve in državljani zbiramo informacije o tem, kdo nas bo najbolje vodil, se moram obregnit tudi v ta del odločitev posameznika. Če želite izbrati "modro", potem vam polagam na dušo, da se umirite in temu delu posvetite nekoliko več časa, kot ste do sedaj. Ponujeni program ali vsebine nekega političnega gibanja ne presojajte v afektu, v stanju, kakršno vlada danes. Vzemite si čas zase, naredite nekaj več, kot ste naredili do danes.

 

Ponujam nekaj samorefleksivnih vprašanj, ki nam lahko pomagajo sprejemati boljše odločitve o tem, kdo bo vodil letalonosilko naslednje štiri leta. Ali manj.

 

 

Kaj pravzaprav razumem kot koncept "države"?

 

Kaj sem do danes naredil za družbo, ne da bi za mojo aktivnost pričakoval nagrado ali plačilo?

 

Kaj so moje vrednote in kako so organizirane?

 

Kako se dojemam – ali sem žrtev, ali sem navdih?

 

Kaj vse potrebujem, da lahko svoj vsakdan normalno preživim?

 

Kateri vzvodi za spremembo v moji družbi že obstajajo?

 

Koliko poznam Ustavo? S kom se lahko pogovorim o tem, kako deluje mehanizem ustave v mojem vsakdanu?

 

Kakšna je moja vloga v družbi in kaj kot posameznik nudim svoji okolici?

 

Ali poznam razliko med vero in zaupanjem?

 

 

Sedaj ste najbrž že prepoznali moj namen. Moja želja in ideal je, da bi živel v družbi znanja, solidarnosti ter povezanosti.

 

Želim si ustave, ki ima koncept "desetih zapovedi", in sodržavljanov, ki ne potrebujejo drobnega tiska o tem, kaj je prav in kaj narobe, ampak intiuitivno vedo, kako in kaj.

 

Želim si vodij, ki navdihujejo, strokovnjakov in zdravnikov, ki razumejo svoje poslanstvo, politikov, ki povezujejo.

 

Želim si novinarjev, ki ne dajejo prednost senzacionalizmu, zavajanju javnosti in izsiljevanju, ampak dejansko poročajo kolikor se da objektivno.

 

Želim si varnosti, dostojnosti, obenem pa učinkovite komunikacije.

 

Želim si, da bi sprememba postala sprejemljiva, dobronamerna.

 

Želim si, da bi drugačna miselnost in vrednote dale nekaj več dobrega, ne pa manj in slabo.

 

 

Ogromno je še mojih želja, ki se oblikujejo in bodo šele sčasoma dobile obliko. Nič mi ne more tako škodovati, kot mi lahko škoduje brezidejno in brezciljno življenje, pobarvano s temnimi mislimi. Ko bi le vedeli, kako preproste so nekatere spremembe v življenju, le sprejeti je potrebno celoto, ne samo tisto, kar mi je všeč. In sčasoma tisto, kar mi ni bilo všeč, postane preteklost, zgodovina, morda pa celo gradnik mojega življenja. Morda se sčasoma lahko naučimo celo proslaviti življenje namesto smrti. Sedaj pa vas pozivam, da v sebi trikrat ponovite naslednje besedne sklope in obljubim vam, da se bodo vaši občutki sčasoma spremenili:

 

1. Žal mi je.

2. Prosim, oprosti mi.

3. Hvala ti.

4. Rad te imam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.111
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.297
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.139
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.724
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.473
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.333
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.258
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 903
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.025
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.776