Razkrivamo

Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?

Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in tako morda ne bomo poslušali burne poslanske razprave o vladnih predlogih. Pred leti smo namreč spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, medtem ko se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje. V vsebinskem smislu bi bila seveda dobrodošla javna razgrnitev proračunov za prihodnji dve leti, kajti ob zatrjevanju glede "razvojne naravnanosti proračuna" je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se tako širokogrudni načrti izdatkov dejansko odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem ostaja odprtih nekaj izpostavljenih dilem, denimo na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve. Nadalje, zakaj se ne načrtuje vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo. Najbolj skrivnostna pa je zagotovo skoraj milijardo evrov težka "rezerva" za vsako leto (2022, 2023) brez pojasnil, za kakšne namene jo vlada predvideva.

10.10.2021 20:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   vlada   razvoj   EU   BDP   UMAR

Foto: Vlada Republike Slovenije / twitter

Širokogrudni načrti izdatkov, s katerimi vlada poudarja "razvojno naravnanost" proračunov za 2022 in 2023 se odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini.

Parlament začenja obravnavo predlogov proračunov za naslednji dve leti, vključno z oceno letošnjih gibanj. Množico številk bodo seveda pretresali parlamentarni odbori, kakšno manj pomembno postavko spremenili, a po izkušnjah bo končni rezultat približno podoben predlogu (razen če se ne bi zgodil kak nepričakovan umik podpore s strani "pol-koalicijskih" poslancev). Zaradi tega lahko predlog razumemo kot proračunske načrte aktualne vlade za naslednje obdobje.

 

Vlada je predlog pospremila z oceno, da gre za optimistično in razvojno naravnanost proračuna s poudarkom na zgodovinsko visokih investicijah. Dejansko je predvideni obseg naložb preko 2 milijardi letno (dosedanji najvišji znesek je bil 1,37 milijardi v letu 2015) - a seveda na račun dodatne zadolžitve, kar seveda ne zahteva posebnega napora vlade. Posebno, ker bomo izkazovali visoke primanjkljaje kljub precejšnjim dodatnim prilivom iz Evropske unije. Primanjkljaj države naj bi se leta 2023 sicer že vrnil v okvir t.i. Maastrichtskih kriterijev (pod 3 % BDP), a pred epidemijo smo znali tudi ob tudi relativno visokih naložbah doseči proračunske presežke.

 

Vlada tudi opozarja, da so razmere še vedno negotove in da zaradi tega razumljivo prihaja tudi do sprememb v proračunskih gibanjih. Vseeno pa dosedanje številke kažejo, da se mogoče tudi na te predloge ne moremo prav preveč zanesti. Lani novembra je vlada za letos ob načrtovani 5 % gospodarski rasti (jesenska napoved UMAR iz septembra 2020) predvidela 2,75 milijarde evrov primanjkljaja - a v novi oceni je UMAR rast dvignil na 6,1 %, a primanjkljaj naj bi se kljub temu še dodano povečal za 1,2 milijardi. Za milijardo bo višji prvotno predvideni primanjkljaj tudi za naslednje leto, kar seveda ne daje prav veliko zagotovil, da so tudi nove predlagane številke realne. Če smo še pred leti spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje.

 

 

***

 

Čeprav so torej upravičene dileme, ali bodo končna proračunska gibanja podobna načrtom, je vseeno zanimivo pogledati, kakšne spremembe v prihodkih in izdatkih so predvidene. V medijih smo sicer lahko spremljali predvsem razrez po ministrstvih ter komentarje, katera stranka ("njeno" ministrstvo) je dobila več, redkeje pa lahko zasledimo, kakšne so spremembe po vsebini izdatkov in prihodkov. V nadaljevanju je zato prikazanih nekaj takšnih podatkov. Ker gre za množico podatkov je kar težko izločiti in izpostaviti ključne postavke, zato so v spodnji tabeli navedene najpomembnejše skupine prihodkov/izdatkov za pretekla tri leta ter vladne ocene in načrti za tekoče in prihodnji dve leti.

 

Tudi primerjav je lahko zelo veliko, zato je v tabeli prikazana primerjava načrtovanih gibanj samo z letom 2019. Zanima nas torej, kje naj bi "pridelali" dodatne milijarde primanjkljaja glede na neko stabilno leto 2019, ko smo imeli solidno gospodarsko rast ter proračunski presežek. Pri tem moramo imeti pred očmi tudi oceno, da naj bi bil letošnji realni obseg gospodarske aktivnosti že 1,6 % višji kot v omenjenem stabilnem letu 2019, v letu 2023 po projekcijah UMAR (te so tudi osnove za proračun) pa že kar 10 % nad 2019. A ker se proračun sprejema v tekočih cenah (vključno z inflacijo) ni odveč podatek, da naj bi bil nominalni letošnji BDP že 4 % nad letom 2019, BDP v letu 2023 pa že 16 % višji (56 milijard evrov glede na 47 milijard v 2019). V tej luči lahko tudi ocenjujemo predvidene spremembe posameznih postavk.

 

V prvem delu tabele so tako nominalni podatki o dejanskih in načrtovanih proračunskih gibanjih v milijon evrih, v drugem delu pa spremembe glede na leto 2019 in sicer v milijonih ter v odstotkih. Pri tem so za razliko od uradne strukture proračuna najprej prikazani "redni" prihodki in izdatki (ti so napisani z negativno vrednostjo), nato pa še postavke, pri katerih prihaja med leti do zelo velikih nihanj (odnosi z EU, investicije ter izdatki za obresti). Na ta način lažje vidimo, koliko je država zbrala davčnih in nedavčnih prihodkov ter jih porabila za tekoče potrebe (plače, material, subvencije), in seveda kakšen je rezultat teh gibanj. Ločeno pa potem še, koliko je uspela koristiti sredstev iz EU in jih porabiti za investicije (te so praviloma v veliki meri vezane na črpanje kohezijskih sredstev iz EU). Seštevek vsega se potem odrazi v presežku (plus) ali primanjkljaju (negativni znesek) državnega proračuna.

 

 

 

 

Letošnji redni prihodki naj bi bili torej že 4 % višji kot v letu 2019, kar je približno toliko kot nominalna rast BDP, medtem ko naj bi bila po predvidevanjih vlade rast v naslednjih dveh letih nižja glede na rast BDP. Na ta odstopanja ima največji vpliv načrt ministrstva za finance, da se bodo prilivi iz trošarin (od naftnih derivatov, tobaka, alkohola) v naslednjih letih celo znižali. Glede na rast BDP bo npr. samo v letu 2023 realno kar za okoli 300 milijonov evrov manj tovrstnih prilivov. Kaj je razlog takšne trošarinske politike, ni kakih posebnih pojasnil, a izpad bo res velik in vplival na omenjeno nižjo rast prihodkov glede na rast BDP. Omenim naj še zanimiv podatek, da naj bi se priliv iz dohodnine v letu 2023 povečal kar za dodatnih 20 %. Vemo, da je imela aktualna vlada načrte, da pomembno zniža dohodninske obremenitve plač - od kje sedaj dodatnih 200 milijonov evrov prilivov iz tega naslova v letu 2023, tudi ni jasno. Smo odstopili od enega ključnih potez debirokratizacije oziroma dohodninsko politiko obrnili v drugo smer (povečanje stopenj)?

 

Pri rednih izdatkih pa vidimo, da bomo seveda letos v vseh segmentih porabili pomembno več kot leta 2019. Izdatki za plače bodo višji kar za 44 % (!), podobno za porabljen material in storitve, subvencij podjetjem pa bo celo enkrat več, čeprav manj kot lani (za plače bo denimo letos šlo npr. kar 28 % več kot v lanskem, tudi covidnem letu). Vsi ti izdatki bodo letos torej kar za 57 % višji kot v letu 2019, v naslednjih letih pa naj bi se to postopno zmanjševalo, čeprav bo še vedno precej večja rast izdatkov kot rast BDP. Vsekakor je upravičeno vprašanje, ali je upravičeno tudi v naslednjem letu potrošiti 26 % več kot v letu 2019, čeprav bo rast BDP višja le za 10 % in tudi v 2023 bo rast izdatkov za 5 odstotnih točk presegala gospodarsko rast. Seveda bodo vsi prejemniki veseli višjih prilivov, a dodatni proračunski "bonbončki" in dolgovi v razmerah, ko naj bi ustvarili kar 16 % višjo dodano vrednost kot v letu 2019, najbrž niso najbolj upravičeni.

 

Zgoraj navedeni odstotki pa ne zajemajo še ene postavke, prikazane v tabeli - in sicer "rezerve". Vlada si je ob vseh načrtovanjih vzela še privilegij, da v rezerve nameni v obeh naslednjih letih skoraj po milijardo evrov in porabi, kot želi (?). Mogoče je kje v vsej množici pojasnil izdatkov že navedeno, kako naj bi te rezerve porabili (v tem primeru bi bilo prav, da jih ustrezno razvrstijo med izdatke) - če pa gre za čisto rezervo, pa je to pravzaprav pozitivno. Če je ne bomo rabili, bo primanjkljaj kar milijardo nižji. A potem se lahko ponovno vprašamo kot na začetku: ali je milijarda gor ali dol res postalo irelevantno? Da je tako visok znesek med izdatki tako leta 2022 kot leta 2023, namreč ni bilo izpostavljeno v nobeni javni komunikaciji in najbrž skoraj nihče tega niti podrobneje ne gleda.

 

Upoštevaje navedene načrte in pojasnila bomo torej letos iz rednega dela proračuna imeli kar 4 milijarde evrov (!) slabši rezultat kot v letu 2019; in to ob 4 % višjem nominalnem BDP. Če se s takšno rastjo pohvalimo, je res vprašanje, zakaj potem tako povečana poraba nad prihodki. Lahko pa zaključimo tudi drugače - pretežni del rasti pravzaprav temelji na tako visokih izdatkih in zadolževanju države.

 

To je torej rezultat rednega dela proračuna, sedaj pa poglejmo še drugi del proračuna in tabele. Tu sta pomembni predvsem postavki prilivov iz EU ter izdatkov za investicije (vplačila v EU se gibljejo dokaj konstantno, čeprav sicer ni najbolj razumljivo, zakaj je teh vplačil letos več kot lani in kot naslednji dve leti, obresti pa pričakovano upadajo kljub rasti dolga). Letos naj bi torej za naložbe namenili kar 1,56 milijarde, iz EU pa koristili 1,2 milijardi. A glede na dosedanje izkušnje lahko dvomimo, da nam bo  to do konca leta uspelo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo do konca avgusta letos počrpali le 450 milijonov evrov evropskih sredstev, investirali pa 525 milijonov. Je resnično realno pričakovati, da bomo v zadnjih štirih mesecih realizirali enkrat več kot v dosedanjih 8 mesecih? 

 

Po sprejetem proračunu za letos smo celo predvideli 1,6 milijarde črpanja in 2 milijarde investicij. Takšna velika odstopanja (lani novembra ob sprejemanju teh številk smo razmere, v katerih je država, vseeno kar dobro poznali) upravičeno odpirajo dilemo, koliko so takšna načrtovanja potem realna. In koliko se lahko zanesemo na načrte, da bomo tudi v naslednjih dveh letih pridobili tako visoka sredstva iz EU in pripravili osnove za investiranja preko 2 milijardi evrov letno? Verjetno gre bolj za želje vlade. Želje, ki imajo sicer realno podlago v razpoložljivih sredstvih v EU in domačih potrebah, a do sedaj se s tem nismo ravno izkazali - ne prejšnje vlade, niti aktualna pri letošnji izvedbi (vsaj po podatkih do avgusta).

 

Če torej povzamemo ocene proračunskih gibanj v letošnjem letu in načrte za naslednji dve, bi lahko izpostavili:

 

  • upravičeno  dilemo, ali so potrebne tako visoke domače spodbude in razna izplačila v razmerah, ko dosegamo že predkoronsko gospodarsko aktivnost oziroma ko naj bi jo v naslednjih letih celo že močno presegli; resda je načrt, da naj bi primanjkljaj postopno upadel pod 3 % BDP, a v podobni gospodarski aktivnosti smo leta 2019 imeli proračunski presežek

 

  • ter dilemo, koliko so realni načrti visokih investicij v naslednjem obdobju in vzporedno črpanje sredstev iz EU glede na dosedanje aktivnosti in izkušnje.

 

 

Vse to predvsem zato, ker se tako širokogrudni načrti izdatkov odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem pa ostaja odprtih tudi nekaj izpostavljenih dilem, kot na primer:

 

  • na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve,

 

  • zakaj ne načrtujemo vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo,

 

  • kaj je razlog za oblikovanja skoraj milijardne rezerve vsako leto brez pojasnil, za kakšne namene - s tem močno povečujemo načrtovan primanjkljaj ter dajemo bianco menico upravljavcem državnih financ za ogromne dodatne izdatke ...

 

 

Ko bodo poslanci pretresali in diskutirali o upravičenih kakih posameznih izdatkov za to ali ono cesto ali top, bi bilo dobrodošlo zbrati pojasnila tudi na navedene ključne dileme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.346
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.498
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.467
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817