Razkrivamo

Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?

Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in tako morda ne bomo poslušali burne poslanske razprave o vladnih predlogih. Pred leti smo namreč spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, medtem ko se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje. V vsebinskem smislu bi bila seveda dobrodošla javna razgrnitev proračunov za prihodnji dve leti, kajti ob zatrjevanju glede "razvojne naravnanosti proračuna" je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se tako širokogrudni načrti izdatkov dejansko odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem ostaja odprtih nekaj izpostavljenih dilem, denimo na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve. Nadalje, zakaj se ne načrtuje vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo. Najbolj skrivnostna pa je zagotovo skoraj milijardo evrov težka "rezerva" za vsako leto (2022, 2023) brez pojasnil, za kakšne namene jo vlada predvideva.

10.10.2021 20:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   vlada   razvoj   EU   BDP   UMAR

Foto: Vlada Republike Slovenije / twitter

Širokogrudni načrti izdatkov, s katerimi vlada poudarja "razvojno naravnanost" proračunov za 2022 in 2023 se odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini.

Parlament začenja obravnavo predlogov proračunov za naslednji dve leti, vključno z oceno letošnjih gibanj. Množico številk bodo seveda pretresali parlamentarni odbori, kakšno manj pomembno postavko spremenili, a po izkušnjah bo končni rezultat približno podoben predlogu (razen če se ne bi zgodil kak nepričakovan umik podpore s strani "pol-koalicijskih" poslancev). Zaradi tega lahko predlog razumemo kot proračunske načrte aktualne vlade za naslednje obdobje.

 

Vlada je predlog pospremila z oceno, da gre za optimistično in razvojno naravnanost proračuna s poudarkom na zgodovinsko visokih investicijah. Dejansko je predvideni obseg naložb preko 2 milijardi letno (dosedanji najvišji znesek je bil 1,37 milijardi v letu 2015) - a seveda na račun dodatne zadolžitve, kar seveda ne zahteva posebnega napora vlade. Posebno, ker bomo izkazovali visoke primanjkljaje kljub precejšnjim dodatnim prilivom iz Evropske unije. Primanjkljaj države naj bi se leta 2023 sicer že vrnil v okvir t.i. Maastrichtskih kriterijev (pod 3 % BDP), a pred epidemijo smo znali tudi ob tudi relativno visokih naložbah doseči proračunske presežke.

 

Vlada tudi opozarja, da so razmere še vedno negotove in da zaradi tega razumljivo prihaja tudi do sprememb v proračunskih gibanjih. Vseeno pa dosedanje številke kažejo, da se mogoče tudi na te predloge ne moremo prav preveč zanesti. Lani novembra je vlada za letos ob načrtovani 5 % gospodarski rasti (jesenska napoved UMAR iz septembra 2020) predvidela 2,75 milijarde evrov primanjkljaja - a v novi oceni je UMAR rast dvignil na 6,1 %, a primanjkljaj naj bi se kljub temu še dodano povečal za 1,2 milijardi. Za milijardo bo višji prvotno predvideni primanjkljaj tudi za naslednje leto, kar seveda ne daje prav veliko zagotovil, da so tudi nove predlagane številke realne. Če smo še pred leti spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje.

 

 

***

 

Čeprav so torej upravičene dileme, ali bodo končna proračunska gibanja podobna načrtom, je vseeno zanimivo pogledati, kakšne spremembe v prihodkih in izdatkih so predvidene. V medijih smo sicer lahko spremljali predvsem razrez po ministrstvih ter komentarje, katera stranka ("njeno" ministrstvo) je dobila več, redkeje pa lahko zasledimo, kakšne so spremembe po vsebini izdatkov in prihodkov. V nadaljevanju je zato prikazanih nekaj takšnih podatkov. Ker gre za množico podatkov je kar težko izločiti in izpostaviti ključne postavke, zato so v spodnji tabeli navedene najpomembnejše skupine prihodkov/izdatkov za pretekla tri leta ter vladne ocene in načrti za tekoče in prihodnji dve leti.

 

Tudi primerjav je lahko zelo veliko, zato je v tabeli prikazana primerjava načrtovanih gibanj samo z letom 2019. Zanima nas torej, kje naj bi "pridelali" dodatne milijarde primanjkljaja glede na neko stabilno leto 2019, ko smo imeli solidno gospodarsko rast ter proračunski presežek. Pri tem moramo imeti pred očmi tudi oceno, da naj bi bil letošnji realni obseg gospodarske aktivnosti že 1,6 % višji kot v omenjenem stabilnem letu 2019, v letu 2023 po projekcijah UMAR (te so tudi osnove za proračun) pa že kar 10 % nad 2019. A ker se proračun sprejema v tekočih cenah (vključno z inflacijo) ni odveč podatek, da naj bi bil nominalni letošnji BDP že 4 % nad letom 2019, BDP v letu 2023 pa že 16 % višji (56 milijard evrov glede na 47 milijard v 2019). V tej luči lahko tudi ocenjujemo predvidene spremembe posameznih postavk.

 

V prvem delu tabele so tako nominalni podatki o dejanskih in načrtovanih proračunskih gibanjih v milijon evrih, v drugem delu pa spremembe glede na leto 2019 in sicer v milijonih ter v odstotkih. Pri tem so za razliko od uradne strukture proračuna najprej prikazani "redni" prihodki in izdatki (ti so napisani z negativno vrednostjo), nato pa še postavke, pri katerih prihaja med leti do zelo velikih nihanj (odnosi z EU, investicije ter izdatki za obresti). Na ta način lažje vidimo, koliko je država zbrala davčnih in nedavčnih prihodkov ter jih porabila za tekoče potrebe (plače, material, subvencije), in seveda kakšen je rezultat teh gibanj. Ločeno pa potem še, koliko je uspela koristiti sredstev iz EU in jih porabiti za investicije (te so praviloma v veliki meri vezane na črpanje kohezijskih sredstev iz EU). Seštevek vsega se potem odrazi v presežku (plus) ali primanjkljaju (negativni znesek) državnega proračuna.

 

 

 

 

Letošnji redni prihodki naj bi bili torej že 4 % višji kot v letu 2019, kar je približno toliko kot nominalna rast BDP, medtem ko naj bi bila po predvidevanjih vlade rast v naslednjih dveh letih nižja glede na rast BDP. Na ta odstopanja ima največji vpliv načrt ministrstva za finance, da se bodo prilivi iz trošarin (od naftnih derivatov, tobaka, alkohola) v naslednjih letih celo znižali. Glede na rast BDP bo npr. samo v letu 2023 realno kar za okoli 300 milijonov evrov manj tovrstnih prilivov. Kaj je razlog takšne trošarinske politike, ni kakih posebnih pojasnil, a izpad bo res velik in vplival na omenjeno nižjo rast prihodkov glede na rast BDP. Omenim naj še zanimiv podatek, da naj bi se priliv iz dohodnine v letu 2023 povečal kar za dodatnih 20 %. Vemo, da je imela aktualna vlada načrte, da pomembno zniža dohodninske obremenitve plač - od kje sedaj dodatnih 200 milijonov evrov prilivov iz tega naslova v letu 2023, tudi ni jasno. Smo odstopili od enega ključnih potez debirokratizacije oziroma dohodninsko politiko obrnili v drugo smer (povečanje stopenj)?

 

Pri rednih izdatkih pa vidimo, da bomo seveda letos v vseh segmentih porabili pomembno več kot leta 2019. Izdatki za plače bodo višji kar za 44 % (!), podobno za porabljen material in storitve, subvencij podjetjem pa bo celo enkrat več, čeprav manj kot lani (za plače bo denimo letos šlo npr. kar 28 % več kot v lanskem, tudi covidnem letu). Vsi ti izdatki bodo letos torej kar za 57 % višji kot v letu 2019, v naslednjih letih pa naj bi se to postopno zmanjševalo, čeprav bo še vedno precej večja rast izdatkov kot rast BDP. Vsekakor je upravičeno vprašanje, ali je upravičeno tudi v naslednjem letu potrošiti 26 % več kot v letu 2019, čeprav bo rast BDP višja le za 10 % in tudi v 2023 bo rast izdatkov za 5 odstotnih točk presegala gospodarsko rast. Seveda bodo vsi prejemniki veseli višjih prilivov, a dodatni proračunski "bonbončki" in dolgovi v razmerah, ko naj bi ustvarili kar 16 % višjo dodano vrednost kot v letu 2019, najbrž niso najbolj upravičeni.

 

Zgoraj navedeni odstotki pa ne zajemajo še ene postavke, prikazane v tabeli - in sicer "rezerve". Vlada si je ob vseh načrtovanjih vzela še privilegij, da v rezerve nameni v obeh naslednjih letih skoraj po milijardo evrov in porabi, kot želi (?). Mogoče je kje v vsej množici pojasnil izdatkov že navedeno, kako naj bi te rezerve porabili (v tem primeru bi bilo prav, da jih ustrezno razvrstijo med izdatke) - če pa gre za čisto rezervo, pa je to pravzaprav pozitivno. Če je ne bomo rabili, bo primanjkljaj kar milijardo nižji. A potem se lahko ponovno vprašamo kot na začetku: ali je milijarda gor ali dol res postalo irelevantno? Da je tako visok znesek med izdatki tako leta 2022 kot leta 2023, namreč ni bilo izpostavljeno v nobeni javni komunikaciji in najbrž skoraj nihče tega niti podrobneje ne gleda.

 

Upoštevaje navedene načrte in pojasnila bomo torej letos iz rednega dela proračuna imeli kar 4 milijarde evrov (!) slabši rezultat kot v letu 2019; in to ob 4 % višjem nominalnem BDP. Če se s takšno rastjo pohvalimo, je res vprašanje, zakaj potem tako povečana poraba nad prihodki. Lahko pa zaključimo tudi drugače - pretežni del rasti pravzaprav temelji na tako visokih izdatkih in zadolževanju države.

 

To je torej rezultat rednega dela proračuna, sedaj pa poglejmo še drugi del proračuna in tabele. Tu sta pomembni predvsem postavki prilivov iz EU ter izdatkov za investicije (vplačila v EU se gibljejo dokaj konstantno, čeprav sicer ni najbolj razumljivo, zakaj je teh vplačil letos več kot lani in kot naslednji dve leti, obresti pa pričakovano upadajo kljub rasti dolga). Letos naj bi torej za naložbe namenili kar 1,56 milijarde, iz EU pa koristili 1,2 milijardi. A glede na dosedanje izkušnje lahko dvomimo, da nam bo  to do konca leta uspelo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo do konca avgusta letos počrpali le 450 milijonov evrov evropskih sredstev, investirali pa 525 milijonov. Je resnično realno pričakovati, da bomo v zadnjih štirih mesecih realizirali enkrat več kot v dosedanjih 8 mesecih? 

 

Po sprejetem proračunu za letos smo celo predvideli 1,6 milijarde črpanja in 2 milijarde investicij. Takšna velika odstopanja (lani novembra ob sprejemanju teh številk smo razmere, v katerih je država, vseeno kar dobro poznali) upravičeno odpirajo dilemo, koliko so takšna načrtovanja potem realna. In koliko se lahko zanesemo na načrte, da bomo tudi v naslednjih dveh letih pridobili tako visoka sredstva iz EU in pripravili osnove za investiranja preko 2 milijardi evrov letno? Verjetno gre bolj za želje vlade. Želje, ki imajo sicer realno podlago v razpoložljivih sredstvih v EU in domačih potrebah, a do sedaj se s tem nismo ravno izkazali - ne prejšnje vlade, niti aktualna pri letošnji izvedbi (vsaj po podatkih do avgusta).

 

Če torej povzamemo ocene proračunskih gibanj v letošnjem letu in načrte za naslednji dve, bi lahko izpostavili:

 

  • upravičeno  dilemo, ali so potrebne tako visoke domače spodbude in razna izplačila v razmerah, ko dosegamo že predkoronsko gospodarsko aktivnost oziroma ko naj bi jo v naslednjih letih celo že močno presegli; resda je načrt, da naj bi primanjkljaj postopno upadel pod 3 % BDP, a v podobni gospodarski aktivnosti smo leta 2019 imeli proračunski presežek

 

  • ter dilemo, koliko so realni načrti visokih investicij v naslednjem obdobju in vzporedno črpanje sredstev iz EU glede na dosedanje aktivnosti in izkušnje.

 

 

Vse to predvsem zato, ker se tako širokogrudni načrti izdatkov odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem pa ostaja odprtih tudi nekaj izpostavljenih dilem, kot na primer:

 

  • na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve,

 

  • zakaj ne načrtujemo vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo,

 

  • kaj je razlog za oblikovanja skoraj milijardne rezerve vsako leto brez pojasnil, za kakšne namene - s tem močno povečujemo načrtovan primanjkljaj ter dajemo bianco menico upravljavcem državnih financ za ogromne dodatne izdatke ...

 

 

Ko bodo poslanci pretresali in diskutirali o upravičenih kakih posameznih izdatkov za to ali ono cesto ali top, bi bilo dobrodošlo zbrati pojasnila tudi na navedene ključne dileme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
0
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.113
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.385
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.433
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.257
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 864
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.460