Razkrivamo

Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?

Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in tako morda ne bomo poslušali burne poslanske razprave o vladnih predlogih. Pred leti smo namreč spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, medtem ko se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje. V vsebinskem smislu bi bila seveda dobrodošla javna razgrnitev proračunov za prihodnji dve leti, kajti ob zatrjevanju glede "razvojne naravnanosti proračuna" je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se tako širokogrudni načrti izdatkov dejansko odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem ostaja odprtih nekaj izpostavljenih dilem, denimo na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve. Nadalje, zakaj se ne načrtuje vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo. Najbolj skrivnostna pa je zagotovo skoraj milijardo evrov težka "rezerva" za vsako leto (2022, 2023) brez pojasnil, za kakšne namene jo vlada predvideva.

10.10.2021 20:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   vlada   razvoj   EU   BDP   UMAR

Foto: Vlada Republike Slovenije / twitter

Širokogrudni načrti izdatkov, s katerimi vlada poudarja "razvojno naravnanost" proračunov za 2022 in 2023 se odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini.

Parlament začenja obravnavo predlogov proračunov za naslednji dve leti, vključno z oceno letošnjih gibanj. Množico številk bodo seveda pretresali parlamentarni odbori, kakšno manj pomembno postavko spremenili, a po izkušnjah bo končni rezultat približno podoben predlogu (razen če se ne bi zgodil kak nepričakovan umik podpore s strani "pol-koalicijskih" poslancev). Zaradi tega lahko predlog razumemo kot proračunske načrte aktualne vlade za naslednje obdobje.

 

Vlada je predlog pospremila z oceno, da gre za optimistično in razvojno naravnanost proračuna s poudarkom na zgodovinsko visokih investicijah. Dejansko je predvideni obseg naložb preko 2 milijardi letno (dosedanji najvišji znesek je bil 1,37 milijardi v letu 2015) - a seveda na račun dodatne zadolžitve, kar seveda ne zahteva posebnega napora vlade. Posebno, ker bomo izkazovali visoke primanjkljaje kljub precejšnjim dodatnim prilivom iz Evropske unije. Primanjkljaj države naj bi se leta 2023 sicer že vrnil v okvir t.i. Maastrichtskih kriterijev (pod 3 % BDP), a pred epidemijo smo znali tudi ob tudi relativno visokih naložbah doseči proračunske presežke.

 

Vlada tudi opozarja, da so razmere še vedno negotove in da zaradi tega razumljivo prihaja tudi do sprememb v proračunskih gibanjih. Vseeno pa dosedanje številke kažejo, da se mogoče tudi na te predloge ne moremo prav preveč zanesti. Lani novembra je vlada za letos ob načrtovani 5 % gospodarski rasti (jesenska napoved UMAR iz septembra 2020) predvidela 2,75 milijarde evrov primanjkljaja - a v novi oceni je UMAR rast dvignil na 6,1 %, a primanjkljaj naj bi se kljub temu še dodano povečal za 1,2 milijardi. Za milijardo bo višji prvotno predvideni primanjkljaj tudi za naslednje leto, kar seveda ne daje prav veliko zagotovil, da so tudi nove predlagane številke realne. Če smo še pred leti spremljali ostro proračunsko debato o nekaj deset milijonih več ali manj izdatkov, se danes z milijardno spremembo v le nekaj mesecih nihče več pretirano ne obremenjuje.

 

 

***

 

Čeprav so torej upravičene dileme, ali bodo končna proračunska gibanja podobna načrtom, je vseeno zanimivo pogledati, kakšne spremembe v prihodkih in izdatkih so predvidene. V medijih smo sicer lahko spremljali predvsem razrez po ministrstvih ter komentarje, katera stranka ("njeno" ministrstvo) je dobila več, redkeje pa lahko zasledimo, kakšne so spremembe po vsebini izdatkov in prihodkov. V nadaljevanju je zato prikazanih nekaj takšnih podatkov. Ker gre za množico podatkov je kar težko izločiti in izpostaviti ključne postavke, zato so v spodnji tabeli navedene najpomembnejše skupine prihodkov/izdatkov za pretekla tri leta ter vladne ocene in načrti za tekoče in prihodnji dve leti.

 

Tudi primerjav je lahko zelo veliko, zato je v tabeli prikazana primerjava načrtovanih gibanj samo z letom 2019. Zanima nas torej, kje naj bi "pridelali" dodatne milijarde primanjkljaja glede na neko stabilno leto 2019, ko smo imeli solidno gospodarsko rast ter proračunski presežek. Pri tem moramo imeti pred očmi tudi oceno, da naj bi bil letošnji realni obseg gospodarske aktivnosti že 1,6 % višji kot v omenjenem stabilnem letu 2019, v letu 2023 po projekcijah UMAR (te so tudi osnove za proračun) pa že kar 10 % nad 2019. A ker se proračun sprejema v tekočih cenah (vključno z inflacijo) ni odveč podatek, da naj bi bil nominalni letošnji BDP že 4 % nad letom 2019, BDP v letu 2023 pa že 16 % višji (56 milijard evrov glede na 47 milijard v 2019). V tej luči lahko tudi ocenjujemo predvidene spremembe posameznih postavk.

 

V prvem delu tabele so tako nominalni podatki o dejanskih in načrtovanih proračunskih gibanjih v milijon evrih, v drugem delu pa spremembe glede na leto 2019 in sicer v milijonih ter v odstotkih. Pri tem so za razliko od uradne strukture proračuna najprej prikazani "redni" prihodki in izdatki (ti so napisani z negativno vrednostjo), nato pa še postavke, pri katerih prihaja med leti do zelo velikih nihanj (odnosi z EU, investicije ter izdatki za obresti). Na ta način lažje vidimo, koliko je država zbrala davčnih in nedavčnih prihodkov ter jih porabila za tekoče potrebe (plače, material, subvencije), in seveda kakšen je rezultat teh gibanj. Ločeno pa potem še, koliko je uspela koristiti sredstev iz EU in jih porabiti za investicije (te so praviloma v veliki meri vezane na črpanje kohezijskih sredstev iz EU). Seštevek vsega se potem odrazi v presežku (plus) ali primanjkljaju (negativni znesek) državnega proračuna.

 

 

 

 

Letošnji redni prihodki naj bi bili torej že 4 % višji kot v letu 2019, kar je približno toliko kot nominalna rast BDP, medtem ko naj bi bila po predvidevanjih vlade rast v naslednjih dveh letih nižja glede na rast BDP. Na ta odstopanja ima največji vpliv načrt ministrstva za finance, da se bodo prilivi iz trošarin (od naftnih derivatov, tobaka, alkohola) v naslednjih letih celo znižali. Glede na rast BDP bo npr. samo v letu 2023 realno kar za okoli 300 milijonov evrov manj tovrstnih prilivov. Kaj je razlog takšne trošarinske politike, ni kakih posebnih pojasnil, a izpad bo res velik in vplival na omenjeno nižjo rast prihodkov glede na rast BDP. Omenim naj še zanimiv podatek, da naj bi se priliv iz dohodnine v letu 2023 povečal kar za dodatnih 20 %. Vemo, da je imela aktualna vlada načrte, da pomembno zniža dohodninske obremenitve plač - od kje sedaj dodatnih 200 milijonov evrov prilivov iz tega naslova v letu 2023, tudi ni jasno. Smo odstopili od enega ključnih potez debirokratizacije oziroma dohodninsko politiko obrnili v drugo smer (povečanje stopenj)?

 

Pri rednih izdatkih pa vidimo, da bomo seveda letos v vseh segmentih porabili pomembno več kot leta 2019. Izdatki za plače bodo višji kar za 44 % (!), podobno za porabljen material in storitve, subvencij podjetjem pa bo celo enkrat več, čeprav manj kot lani (za plače bo denimo letos šlo npr. kar 28 % več kot v lanskem, tudi covidnem letu). Vsi ti izdatki bodo letos torej kar za 57 % višji kot v letu 2019, v naslednjih letih pa naj bi se to postopno zmanjševalo, čeprav bo še vedno precej večja rast izdatkov kot rast BDP. Vsekakor je upravičeno vprašanje, ali je upravičeno tudi v naslednjem letu potrošiti 26 % več kot v letu 2019, čeprav bo rast BDP višja le za 10 % in tudi v 2023 bo rast izdatkov za 5 odstotnih točk presegala gospodarsko rast. Seveda bodo vsi prejemniki veseli višjih prilivov, a dodatni proračunski "bonbončki" in dolgovi v razmerah, ko naj bi ustvarili kar 16 % višjo dodano vrednost kot v letu 2019, najbrž niso najbolj upravičeni.

 

Zgoraj navedeni odstotki pa ne zajemajo še ene postavke, prikazane v tabeli - in sicer "rezerve". Vlada si je ob vseh načrtovanjih vzela še privilegij, da v rezerve nameni v obeh naslednjih letih skoraj po milijardo evrov in porabi, kot želi (?). Mogoče je kje v vsej množici pojasnil izdatkov že navedeno, kako naj bi te rezerve porabili (v tem primeru bi bilo prav, da jih ustrezno razvrstijo med izdatke) - če pa gre za čisto rezervo, pa je to pravzaprav pozitivno. Če je ne bomo rabili, bo primanjkljaj kar milijardo nižji. A potem se lahko ponovno vprašamo kot na začetku: ali je milijarda gor ali dol res postalo irelevantno? Da je tako visok znesek med izdatki tako leta 2022 kot leta 2023, namreč ni bilo izpostavljeno v nobeni javni komunikaciji in najbrž skoraj nihče tega niti podrobneje ne gleda.

 

Upoštevaje navedene načrte in pojasnila bomo torej letos iz rednega dela proračuna imeli kar 4 milijarde evrov (!) slabši rezultat kot v letu 2019; in to ob 4 % višjem nominalnem BDP. Če se s takšno rastjo pohvalimo, je res vprašanje, zakaj potem tako povečana poraba nad prihodki. Lahko pa zaključimo tudi drugače - pretežni del rasti pravzaprav temelji na tako visokih izdatkih in zadolževanju države.

 

To je torej rezultat rednega dela proračuna, sedaj pa poglejmo še drugi del proračuna in tabele. Tu sta pomembni predvsem postavki prilivov iz EU ter izdatkov za investicije (vplačila v EU se gibljejo dokaj konstantno, čeprav sicer ni najbolj razumljivo, zakaj je teh vplačil letos več kot lani in kot naslednji dve leti, obresti pa pričakovano upadajo kljub rasti dolga). Letos naj bi torej za naložbe namenili kar 1,56 milijarde, iz EU pa koristili 1,2 milijardi. A glede na dosedanje izkušnje lahko dvomimo, da nam bo  to do konca leta uspelo. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo do konca avgusta letos počrpali le 450 milijonov evrov evropskih sredstev, investirali pa 525 milijonov. Je resnično realno pričakovati, da bomo v zadnjih štirih mesecih realizirali enkrat več kot v dosedanjih 8 mesecih? 

 

Po sprejetem proračunu za letos smo celo predvideli 1,6 milijarde črpanja in 2 milijarde investicij. Takšna velika odstopanja (lani novembra ob sprejemanju teh številk smo razmere, v katerih je država, vseeno kar dobro poznali) upravičeno odpirajo dilemo, koliko so takšna načrtovanja potem realna. In koliko se lahko zanesemo na načrte, da bomo tudi v naslednjih dveh letih pridobili tako visoka sredstva iz EU in pripravili osnove za investiranja preko 2 milijardi evrov letno? Verjetno gre bolj za želje vlade. Želje, ki imajo sicer realno podlago v razpoložljivih sredstvih v EU in domačih potrebah, a do sedaj se s tem nismo ravno izkazali - ne prejšnje vlade, niti aktualna pri letošnji izvedbi (vsaj po podatkih do avgusta).

 

Če torej povzamemo ocene proračunskih gibanj v letošnjem letu in načrte za naslednji dve, bi lahko izpostavili:

 

  • upravičeno  dilemo, ali so potrebne tako visoke domače spodbude in razna izplačila v razmerah, ko dosegamo že predkoronsko gospodarsko aktivnost oziroma ko naj bi jo v naslednjih letih celo že močno presegli; resda je načrt, da naj bi primanjkljaj postopno upadel pod 3 % BDP, a v podobni gospodarski aktivnosti smo leta 2019 imeli proračunski presežek

 

  • ter dilemo, koliko so realni načrti visokih investicij v naslednjem obdobju in vzporedno črpanje sredstev iz EU glede na dosedanje aktivnosti in izkušnje.

 

 

Vse to predvsem zato, ker se tako širokogrudni načrti izdatkov odražajo samo v večji zadolžitvi v tujini. Ob tem pa ostaja odprtih tudi nekaj izpostavljenih dilem, kot na primer:

 

  • na osnovi česa naj bi se prilivi iz dohodnine v letu 2024 povečali kar za dodatnih 200 milijonov evrov, če pa se predvideva celo znižanje te davčne obremenitve,

 

  • zakaj ne načrtujemo vzporednega povečevanja trošarin, temveč jih celo znižujemo,

 

  • kaj je razlog za oblikovanja skoraj milijardne rezerve vsako leto brez pojasnil, za kakšne namene - s tem močno povečujemo načrtovan primanjkljaj ter dajemo bianco menico upravljavcem državnih financ za ogromne dodatne izdatke ...

 

 

Ko bodo poslanci pretresali in diskutirali o upravičenih kakih posameznih izdatkov za to ali ono cesto ali top, bi bilo dobrodošlo zbrati pojasnila tudi na navedene ključne dileme.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721