Komentar

Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora

Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona upravljala z nami. Njena moč je slepa in bo taka ostala vse dokler mi sami ne postanemo razumni in ne postanemo njen um – takrat bo spregledala. Narava je naš začasni sovražnik, a večni prijatelj, ker večno sovraštvo ne obstaja, odklanjanje začasnega pa je naša naloga, naloga bitja, ki ima v sebi občutja in razum, pravi Fjodorov. Kako prav ima! Moja misija v predstavi Zeniteum ni v tem, da vzpostavljam heroizem protagonistov, temveč jih spreminjam v univerzalne točke spomina.

09.10.2021 20:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kazimir Malevič   Zeniteum   Fjodorov   religija   umetnost

"To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora, absolutna ali relativna, nikoli sledljiva v obliki. Ne moremo je ne misliti, ne razumeti. Hkrati pa obstaja ta večni 'nič'."

(Kazimir Malevič)

Ljudstvo od umetnosti zahteva, da je razumljiva. Od sebe pa nikoli ne zahteva, da svoj um prilagodi razumevanju, pravi Kazimir Malevič. Kako prav ima! Te dni režiram predstavo Zeniteum. Pričujoče besedilo je njena refleksija: pri klerikalni, meščanski in levi kritiki obstaja iracionalna potreba po dekonstrukciji Malevičeve umetniške teorije, da bi zmanjšala pomen njegove umetnosti. Umetniško zgodovinska revizija je sicer nujna, a samo zato, da izostri univerzalizem umetnine v različnih časih. Kritika napada Malevičevo teorijo, ker nikakor ne more sprejeti njegovega umetniško - ideološko - religioznega paradoksa. Kot da zahodni kritiki, vseh predznakov, ne bi nikoli brali Fjodorovega kozmizma. Kot da ne bi želeli razumeti Fjodorovega koncepta "skupnega človeškega podviga", ki je tako globinsko povezan s slovanskim svetom. Tudi v umetnosti. Skupna človekova potreba je želja po duhovni vertikalizaciji. Tudi v svetu postgravitacijskega formalizma je tako. Navzgor proti Zenitu, proti Zeniteumu in dodanemu elementu.

 

 

I. struktura // Horizontalna in vertikalna perspektiva

 

Perspektiva je osrednji renesančni izum v umetnosti. Premika se od figurativnosti, s počasnim oddaljevanjem proti navidezni točki na horizontu. Umetnost se je v renesančni dobi vedno ustavila na pol poti k navidezni točki toliko, da se je še vedno prepoznala človekova obraznost. Z abstrakcijo XX. stoletja pa je nastopila ideja koordinate oziroma končne točke (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor, ki vključuje čas kot četro dimenzijo; dr. Bojan Anđelković, Umetniški ustroj Noordung, filozofija in njen dvojnik). Pomanjševanje figurativnosti v prostoru in času se pretvori na koncu v točko, na horizontu ali vertikalno proti Zenitu.

 

Digresija: naj vas samo še spomnim na točko Ruđerja Boškovića, ki je pri njemu enaka atomu. Konec digresije. Postopek oddaljevanja in pomanjševanja nas vodi vse do Blue Dot (Voyager 1, 2), vse do dokončnega izginotja do Nič-a. Leonid Šejak pravi v svojem besedilu o Integralnem slikarstvu, da je "perspektivična konstrukcija kot vrsta optičnega kondenzatorja v službi izražanja in ekspresije". V našem primeru perspektive in ekspresije Zeniteuma. Človekov heroizem in njegova figurativnost postaneta s točkovnostjo humanistična koordinata, operacija 'spomina'. Enciklopedičnega spomina na tiste, ki so že bili (npr. Herman Potočnik Noordung, Mileva Marič Einstein, dr. Milutin Milanković), in tiste, ki bodo šele prišli. Paradoks nastopi v razponu med skupnim človeškim naporom-spominom in individulanim dosežkom. Na tej premisi temelji Malevičev dodani element in Šejkina ideja o perspektivi.

 

 

II. struktura // Religija:

 

Umetnostni zgodovinarji tranzicijskega obdobja so želeli nasilno vključiti Malevičevo umetniško delo in teorijo v pravoslavno eshatologijo. Tega pravoslavni kler nikakor ni mogel sprejeti. Menim, da je bil ta poizkus misija nemogoče, četudi bi kler Malevičev paradoks razumel. Pravoslavna cerkev na noben način ni zmogla sprejeti Malevičeve supremacije. Sploh pa ne njegovega koncepta Nič. Sama je preveč povezana z obraznostjo, s figurativnostjo troedinega prek ikone absoluta.

 

Ideologija: Istočasno pa Malevičev koncept dodanega elementa, izhajajoč iz raziskovanja Karla Marxa in njegove dodane vrednosti, nikakor ni mogel dobiti pri levi kritiki legitimnosti, ker je dejansko vsebovala duhovno-mistične razsežnosti.

 

Digresija: Višja sila mi je rekela, da v desni vogal slike naslikam rdeč trikotnik! (Kolega Andrej Savski me je te dni spomnil na ta stavek.) Dodajam: Nič me je prisilil, da sem si nadel duhovniška oblačila in se postavil pred vhod ministrstva moči. Nič mi je narekoval, da sem si nadel rdeč klinast trikotnik na duhovniško suknjo. Svoj rdeč klin pa sem usmeril proti črni. Konec digresije.

 

Leva kritika je Malevičev koncept dodanega elementa od prvega dne naprej imenovala - nihilizem. Z zgodovinske distance pomeni koncept Malevičeve kozmistične umetnosti in dodanega elementa osrednji kulturni podatek, ki bi ga morali v prihajajočem obdobju temeljito proučiti. Tudi v odnosu do izkoriščevalskih kreativnih industrij – ta nesrečna dodana vrednost. Ne pa, da Maleviča dekonstruirajo in celo demonizirajo. To so počeli njegovi sodobniki in to počenjo  danes dogmatiki z neverjetno vztrajnostjo. A večno sovraštvo ne obstaja! Res je, predolg uvod je to.

 

 

III. struktura: // Umetnost na delu:

 

Poglejmo kot primer v Malevičevo sliko Rdeča konjenica, ki je nastala med leti 1928 in 1931. Datiral jo je z letom 1918. V resnici jo je predatiral, kar je v umetnosti legalno dejanje. Zakaj jo je sploh predatiral? Mnogi mislijo, da je slika Rdeča konjenica njegov umetniški zdrs zaradi prisotnosti ideološkega motiva. Sam nimam takšnega mnenja. To je njegova edina umetnina, s katero se je dotaknil revolucije kot umetniške obdelave in izjave. 

 

Še pomnite kategorično razliko med revolucionarno umetnostjo in umetnostjo-revolucijo? Malevič pripada slednji. Rdeča konjenica je naslikana v postrevolucijonarnem obdobju, v času transfiguracije, ko se je vrnil iz supremacije v območje figurativne slike. Na teh figurativnih slikah se je podpisoval s črnim kvadratom na beli podlagi. 

 

Gledamo motiv Rdeče konjenice, ki galopira iz oktobrske prestolnice proti sovjetskim mejam z namenom, da jih obrani. Konjenica izvršuje vojaški ukaz. Galopirajo v formaciji 4 x 4 x 3. Formacija je postavljena na horizont sredi geometričnih oblik, časovnih plasti oziroma časovne pokrajine.

 

Hipoteza: Če bi bila slika naslikana sredi revolucionarnega gibanja, bi bila intonirana herojsko-mimetično, za potrebe prepoznavanja junakov. Leto dni kasneje bi bila naslikana še vedno heroično, a že z distanco. Desetletje kasneje pa že z veliko distanco do ideologije. Petdeset let kasneje pa bi se zaradi časovne distance konjeniki spremenili v točke. V Red Dot! Vse, kar gledamo na sliki, je neke vrste sterometrični fragment. Vsekakor ne gledamo revolucionarnega heroizma, ne gledamo propagandizma države, še manj pa glorifikacijo vojne formacije. Ubogi propagandisti. V bistvu gledamo časovno plastenje na zgodovinskem horizontu.

 

 

Paradoks (breztežnost) //

 

Malevič je izjavil: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora, absolutna ali relativna, nikoli sledljiva v obliki. Ne moremo je ne misliti, ne razumeti. Hkrati pa obstaja ta večni 'nič'. 

 

V umetnosti se najbolje vidi Pojem nove stvarnosti. Malevič se odreka revolucionarnemu volontarizmu. V umetnost vključuje umsko substanco in nadaljuje: Čuteč v sebi težo, jo je Bog razpršil po sistemu - teža je postala lahka in je razbremenila Boga ter človeka postavila v breztežnostni sistem, in človek je, ne da bi čutil njegove žile, živel kot strojevodja, ki ne čuti teže svojega vlaka v gibanju, vendar zadostuje, da izloči del iz sistema, pa ga njegova teža pritisne in zaduši. Tako je tudi Adam preskočil meje sistema, katerega teža se je zrušila nanj. In celo človeštvo se napreza v znoju in trpljenju, ker se osvobaja teže zrušenega sistema, hrepeni po tem, da razporedi težo v sisteme, spet se pripravlja, da bi popravil napako. Zato je smisel človeške kulture v tem, da razporedi težo v breztežnostne sisteme.

 

Postanimo um najnovejše revolucije, preloma po virusni resničnosti:

 

Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona upravljala z nami. Njena moč je slepa in bo taka ostala vse dokler mi sami ne postanemo razumni in ne postanemo njen um – takrat bo spregledala. Narava je naš začasni sovražnik, a večni prijatelj, ker večno sovraštvo ne obstaja, odklanjanje začasnega pa je naša naloga, naloga bitja, ki ima v sebi občutja in razum, pravi Fjodorov. Kako prav ima! Moja misija v predstavi Zeniteum ni v tem, da vzpostavljam heroizem protagonistov, temveč jih spreminjam v univerzalne točke spomina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Uredniški komentar: Ko ulica postane del političnega boja, se začenja pot v nasilje in anarhijo!
13
30.09.2021 23:30
Slovenija je najbolj elegantno izšla iz jugoslovanskega plemenskega kotla in skoraj postala del normalnih, civiliziranih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.917
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 860
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.667
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.455