Komentar

Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim

Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici sprehajala z majhnim, komaj leto ali leto in pol starim otrokom, ki je imel na sebi zgolj plenice, bil je tudi bos. Če bi bilo to sredi poletja nekje na plaži, prizor ne bi vzbujal pozornosti. Toda primer je vzbudil pozornost tudi zato, ker naj bi bila mati znana televizijska voditeljica, ki je, ko so jo poklicali novinarji, potrdila, da je na sliki ona in da je otroka sprehala po mestu le v plenicah. Ker so se Slovenske novice za pomoč obrnile tudi na Center za socialno delo, utegne vse skupaj prerasti v medijsko zelo odmeven škandal. 

11.10.2021 20:00
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   Slovenske novice   otrok   mati   Ljubljana   plenice   CSD   vzgoja   sočutno starševstvo   permisivnost

Foto: Slovenske novice / posnetek zaslona

Sočutno starševstvo je bilo v Sloveniji pogosto narobe razumljeno že samo zaradi pomena besede sočutno. Pogosto so ga krivično zamenjali s permisivnim "zavijanjem v vato".

Če predpostavimo, da ne gre za nekakšno potegavščino ali fotomontažo – in kot vse kaže, ne gre –  potem je vse skupaj zelo problematično. Sploh zaradi zlorabe besedne zveze "sočutno starševstvo". Kajti mati naj bi se, ko so jo poklicali novinarji, sklicevala na sočutno vzgojo. Toda sprehajanje otroka po mestu zgolj v plenicah meseca oktobra zagotovo ni del sočutnega starševstva. Kar pa ne pomeni, da se ta mama ne trudi biti dobra mama ali da ni dobra mama – je pa dejanje težavno. Prav tako ni za nikogar dobro, da bi mamo zdaj javno linčali ali obsojali – to se že dogaja na socialnih omrežjih. Nasprotno, takšna kritizatorska dejanja so pravzaprav precej nevarna, saj lahko pripeljejo precej daleč (naj spomnimo, v Sloveniji smo že imeli tragične posledice medijskega linča!), zato terapevti spodbujamo vse inštitucije, da se mami v prvi vrsti pomaga. Pravzaprav bi se vsak ob takšni novici moral vprašati, kaj lahko stori vsak izmed nas, da bo položaj za tega otroka in njegovo mamo boljši. V upanju, da bo boljša razjasnitev sočutnega starševstva prinesla njegovo globlje razumevanje v naši družbi, je nastal ta prispevek.

 

O sočutnem in rahločutnem starševstvu so pri nas prvi pisali terapevti relacijske družinske terapije (Andreja PoljanecŠRCD in Zavod Iskreni), pravi razmah med starši pa se je zgodil z nastankom Facebook skupine Sočutno starševstvo. Ustanoviteljica skupine Janja Urbančič je ob sebi poleg Alenke Orešnik pred več kot 5 leti zbrala vestne moderatorke Dejano, Matejo, Tejo, Aleksandro, Lucijo, Tatjano, Tjašo, terapevtko Barbaro in druge, ki so vsak dan posvetile nekaj časa drugim mamam, ki so se znašle v vsakdanjih starševskih stiskah. V skupini so postali dejavni tudi terapevti različnih smeri in člani FamilyLab kluba. Skupina se je na žalost premnogih pred leti zaprla, iz nje so nastale različne akademije, terapevti pa še vedno vodimo sočutne SOS skupine (sočutno varstvo in starševstvo, sočutno partnerstvo in SOS korona), kjer se po svojih močeh trudimo odgovarjati mnogim ljudem v stiski. Podobno temo pri nas pa pokrivajo tudi termini ljubeče in zavestno starševstvo.

 

Sočutno starševstvo je bilo v Sloveniji pogosto narobe razumljeno že samo zaradi pomena besede sočutno. Pogosto so ga krivično zamenjali s permisivnim "zavijanjem v vato", kjer ni meja, staršem pa so pripisovali, da se neskončno razdajajo za otroke. Kot da sočutno pomeni neko do otrok prisiljeno prijaznost in popačen odnos, kjer starš ne sme zares obstajati, saj je vse, kar obstaja, le mali sonček. Ljudi je najbolj zmotilo to, da tudi preproste besede in besedne zveze (kot so "pridna", "mi gremo, adijo" in "saj ni nič hudega") lahko kdaj otroka tudi zaznamujejo in da morda to, kar smo do zdaj uporabljali (mi in naši starši) ni nujno najboljše. Nekaterim pa je šlo na živce celo to, da sočutno starševstvo temelji na znanstveno utemeljenih pristopih (predvsem teorije navezanosti dr. Johna Bowlbyja in nevroznanosti dr. Daniela Siegla in dr. Daniela Amena), češ da naša zdrava pamet najbolje ve.

 

Pravzaprav se tukaj strinjamo oziroma ne izključujemo, saj pristopi sočutnega starševstva delujejo zelo naravno. Še več, ko otrok naredi nekaj narobe, ne uporabljamo besede kazen, pač termin pa naravna posledica. Ker v večini primerov to ne pomeni več negativno umetnega spreminjanja delovanja otroka preko prisilne spremembe njegovega vedenja, ampak gre za učenje otroka, da čimprej sprejme lastno čustveno odgovornost. Ko naredi nekaj narobe, ga ne bomo več učili, da je slab, ampak mu bomo predali odgovornost, da to popravi.

 

V naši družbi, kjer smo navajeni, da je v redu, če se otroke ob za nas neželenem vedenju lahko tudi sramoti ("poglej se, kakšen si!"), jim daje direktno krivdo ("ti si kriv, da je vse narobe!") in celo sporoča, da morajo biti zgolj ubogljivi ("nikoli me ne ubogaš!"), se čez 18 let potem kontradiktorno pričakuje samostojnost in samoiniciativnost, so takšni novi načini razmišljanja pogosto predstavljali prevelik preskok v mislih. Nekatere pa je šokirala miselnost, da ima sočutno starševstvo ničelno toleranco do nasilja vseh oblik – zakaj imamo s tem težave še danes, pojasnijo statistike nasilja pri nas, ki so še vedno visoke (na srečo so malce nižje kot včasih). Kot da bi obstajalo le črno ali belo: ali so klofute ok ("saj sem jih dobil le takrat, ko sem jih res zaslužil" so tipične racionalizacije zanje), ali pa si permisiven starš. Kot da se ne bi dalo otroku odločno, jasno in z avtoriteto voditelja postaviti meje in pri njej vztrajati.

 

Ambasadorji sočutnega starševstva verjamemo v prvi vrsti v starše – da zmorejo biti avtoritete, ter otroke z zgledom učiti samorefleksije, s prevzemanjem lastne odgovornosti (učenje naravnih posledic) pa predati občutek za samostojnost. Kar je pravzaprav popolno nasprotje permisivne vzgoje, kjer starš otroka pravzaprav zanemarja, na račun tega, da meje sploh ne postavi bodisi je ne zna, ne zmore, ali celo zavestno ne želi.

 

Sočutno starševstvo zelo upošteva potrebe (ne želje!) vseh: otroka in staršev, pri čemer predpostavlja, da so starši tisti, ki jih prepoznavajo in nanje ustrezno odgovorijo. Tako že pri novorojenčku spodbujamo mame, da skušajo prepoznati njegovo lakoto, ki jo jasno pokaže (in ne dajati obrokov zgolj na določene ure – ure namreč osvojijo, ko so starejši), hkrati pa tudi to, ko se obrne stran od prsi ali stekleničke. Na ta način spodbujamo kompetentnost otroka, o čemer je ogromno pisal danski terapevt Jesper Juul. Z leti otrokova kompetentnost – če mu to dopuščamo – narašča, kot dojenček pa vsekakor potrebuje našo pomoč. Kompetentnost otroka ni sorazmerna s popuščanjem starša. Ko starš prepušča odgovornost otroku, ni vseeno, ali to počne zaradi svojih občutkov, npr. strahu ("bojim se, da bo jokal") ali sramu ("kaj bodo pa drugi rekli"), ali zaradi tega, ker želi, da otrok prične zaznavati sebe.

 

Marsikdo se ob tem vpraša, kje je potem meja in očitno je prav tu nastal kamen spotike v razumevanju pojma sočutno starševstvo. V tem kontekstu bi prej pričakovali, da bi nekdo povezoval pojem sočutno starševstvo z "brezpleničarstvom", ki ga uspešno prakticirajo nekateri kompetentn starši, ki ocenijo, da lahko zgodaj prepoznajo otrokovo potrebo po izločanju. Metoda zahteva kar nekaj časa in truda, pa vseeno ne predpostavlja golega otroka. Dati otroku kompetentnost ne sme pomeniti, da otroka po drugi strani precenimo. Otrok, ki je mlajši od dveh let, namreč ne zmore zares smiselno povezovati stvari v celoto (pa tudi kasneje te stvari niso tako enoznačne!), zato za ta del nujno potrebuje navzočega starša. Zato je možno, da majhen otrok ne bi zmogel ubesediti, da ga na primer zebe, ali pa da ga nekaj boli. Večina otrok bi verjetno začela jokati, ali pa bi postali razdražljivi, iz česar bi starš sklepal, da nekaj ni v redu. Toda vsi otroci niso enaki in vedno se zelo prilagodijo delovanju starša, včasih tudi za ceno sebe. To lahko tudi pomeni, da ne pokažejo svojih potreb in tega, da jih zebe ali nekaj boli. Zato je pomembno, da starši vedno zavarujemo svoje otroke, ko govorimo npr. o življenjski ogroženosti in mu na primer ne dovolimo igranja z noži, vožnje v avtu, ko ni v otroškem sedežu ipd.

 

Pri hoji v plenicah sicer ne gre za življenjsko ogroženost, vsekakor pa gre za tri težave:

 

 otrok se sprehaja skoraj gol sredi mesta in ne - na primer - po plaži,

 

 otrok je bos, pri čemer se lahko poškoduje, pohodi kak oster predmet (ker ne hodi doma, kjer je čisto, varno)

 

 otrok je pomanjkljivo oblečen in se zaradi nižjih temperatur lahko tudi prehladi ali zboli

 

 

Če glede slednjega morda še zaupamo, da je mama zmogla preceniti, da je otroku res vroče (čeprav hoja po mrzlem asfaltu meseca oktobra skoraj zagotovo ni zdrava), sta prvi dve alineji večja težava. Mamica, ki ne prepozna nevarnosti, da se otrok lahko poškoduje ali počuti izpostavljenega, je najverjetneje tudi sama ranjena. To nas ponovno pripelje do spoznanja, da vsi hote ali nehote na otroke prenašamo svoje lastne rane. Če jih ne zmoremo videti in sprejeti, četudi nam jih pokažejo drugi, pomeni, da so verjetno to naše slepe pege: nam skrite in nezaznavne, v resnici pa zelo globoke.

 

Ne vemo, kakšna je zgodba mame, ki bosega otroka sprehaja v plenicah. Ne sodimo, ampak ji pokažimo, da ni sama in ponudimo pomoč. Če ste v stiski in ne veste, kako naprej, nas kontaktirajte po elektronski pošti ali preko sočutnih SOS skupin na Facebooku.

 

Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in direktorica Inštituta Vita Bona. Prispevek je bil izvirno objavljen na spletni strani Družinska terapija.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
24
29.09.2022 18:00
Do ruske invazije na Ukrajino 24. februarja letos verjetno ne bi prišlo, če bi se ameriški predsednik Joseph Biden konec leta ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
12
28.09.2022 19:00
Družbena klima, ki jo diktirajo paradržavni centri moči, tudi od novinarjev, katerih avtonomija naj bi bila tako ogrožena, ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
15
27.09.2022 21:30
Osnovna naloga človeštva je preprečiti silo avtoritarnosti, ki je več kot očitno ponekod že prestopila v avtokracijo. Vse ... Več.
Piše: Miha Burger
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
16
26.09.2022 20:00
Zahteva po odstopu vodstva Splošne bolnice Celje vodi v smer, ko bomo menjavali vodstva zaradi zdravniških napak, ne pa urejali ... Več.
Piše: Milan Krek
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
5
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
17
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.433
02/
Dan potem: Velika igra v Ukrajini uhaja izpod nadzora
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.244
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.475
04/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 1.340
05/
Bolnik s Kolodvorske: Rešitev za nacionalko je bodisi v podržavljenju bodisi v komercializaciji
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.100
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.106
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 1.035
08/
Demokracija izhaja iz ravnotežja v vesolju, avtokracija pa temelji na prevladi temnih sil, ki uničujejo življenje
Miha Burger
Ogledov: 626
09/
"Stara sovjetska doktrina, ki ji Rusi še vedno sledijo, lokalnim poveljnikom dovoljuje uporabo taktičnega jedrskega orožja, da bi preprečili poraz ali izgubo ruskega ozemlja."
Uredništvo
Ogledov: 556
10/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.081