Komentar

Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …

Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri vratih. Ko grem v posteljo, se zlekne ob vznožju postelje. Mrcine nikoli ne vidim, jo pa čutim. To neizmerno zlo potrpežljivo spremlja vsak moj korak ter nestrpno čaka, da mi spodrsne, kajti potem me lahko v trenutku posrka v vrtinec temačne depresije. Zlo se hrani s strahom in ta črna hudoba je venomer lačna.

13.10.2021 20:00
Piše: Ana Jud
Ključne besede:   duševno zdravje   depresija   bolezen   Polje   psihiater

Največji psihopati sedijo v upravah bank, velikih podjetij, v vladi, se šopirijo v odvetništvu in važijo v novinarstvu.

Dolga leta sem se prepričevala, da nisem bolna. Tudi ljudi okoli sebe sem prepričevala, da depresija ni bolezen, ampak samo trenutno stanje, posledica stresnih dogodkov, ki jih človek bolj ali manj intenzivno doživlja. Pri meni so se več let vrstili kot vlakec. Dokler me nekega dne psihiater na enem od pogovorov ni stresel, češ "Ana, za božjo voljo, to je diagnoza, to je bolezen, depresija je bolezen!". Soočenje je bilo kruto. Mučno se je sprijazniti z dejstvom, da imaš bolezen, ki je za številne nevidna, drugi jo popreproščeno enačijo z lenobo, za tretje si pa itak malo nor. Stigmo poskušaš premagati, a sčasoma popustiš. Enako kot s kretenom ne moreš imeti razumnega dialoga, enako kretenom ne moreš razložiti določenih reči. Recimo, depresije, ki ima, kot sem te dni zasledila v nekem članku, tisoče obrazov. Orjaški črni pes je lahko tudi krvavi zmaj, strupena sirena, kača klopotača in še marsikaj.

 

Že dejstvo, da hodiš k psihiatru, je za marsikoga bavbav. Še vedno. Tabu je v zadnjih dvajsetih letih resda nekoliko splahnel, predvsem na račun gospodarskih kriz in nenazadnje tudi zaradi epidemije korone, a še vedno je dovolj tistih, ki radi s prstom kažejo na druge. Spomim se urednika, ki je vedno poznal vse čenče, resnične ali neresnične in pogosto je rad pravil "a veš, ta je pa končal v Polju". Kasneje sem ugotovila, da govorice sploh niso bile resnične, a koga to briga? Ljudje pač radi čenčajo. Nekateri pa radi čenčajo namerno škodoželjno. Zato me oznaka, da je nekdo "končal v Polju", tako moti, da sem sama zase začela zanalašč ves čas pripovedovati tisto, kar je pač res: vsak mesec grem v Polje. Ja. Točno tako. Enkrat mesečno imam termin pri svojem psihiatru, ki ima ambulanto v psihiatrični bolnišnici v Polju, in tja grem z največjim veseljem. Včasih grem tja v depresivnem stanju, a po uri pogovora odhajam domov dobrovoljna. Mene ni sram, da hodim v Polje. Ponosna sem.

 

Kajti povem vam, problem nis(m)o tisti, ki hodimo k psihiatru. Mi smo poiskali pomoč. Problem so tisti, ki ne poiščejo pomoči in se iz dneva v dan prebijajo s trpinčenjem ali pa z dušnim nemirom terorizirajo druge. Lahko se zgodi tudi najhujše. Samomori in celo umori. Niso vsi depresivci samomorilci, je pa večina samomorilcev depresivna. Niso vsi psihiatrični pacienti nasilni, žal pa imajo številni nasilneži duševne motnje ali bolezni. To so dejstva. Znani psihiater je dejal, da se vsaj polovica Slovencev sooča s katero od psihičnih motenj ali bolezni, osebno pa menim, da ima takšne rane prav vsak človek. Vsaj jaz ne poznam nikogar, ki bi bil, če se malo pošalim, čist’ diht

 

Besede "norec" ne maram, ker je pregrda in krivična do čustveno ranjenih ljudi. Zato tistih, ki pristanejo pri psihiatru, nikoli ne naslavljam z norci. Norci so oni drugi, ki so na prostosti. Psihopati. Največji med njimi sedijo v upravah bank, velikih podjetij, v vladi, se šopirijo v odvetništvu in važijo v novinarstvu. Najbrž mi ni potrebno naštevati imen, saj skoraj vsakdo pozna kakšnega kretena. Če bi začela pisati listo ali seznam imen, pa bi verjetno končala kar z enciklopedijo.

 

Psihično ranjenim ljudem so na voljo različne terapije. Najuspešnejša je nedvomno kombinacija zdravil in psihoterapije. A kot oseba, ki je obiskala vrsto psihoterapevtov in se nazadnje pri vsakem počutila samo ogoljufano, k tem "strokovnjakom" več ne grem. Moji problemi jih niti malo niso zanimali, niti se jih niso bili sposobni lotiti, so pa vsakič krepko zaračunali tisto uro "pogovora". Psihoterapiji ne zaupam. Več. Čeprav verjamem, da obstajajo tudi dobri terapevti in da sem imela pač smolo. Raje imam zdravila, saj je njihov učinek občutno boljši. Stabilizacija, uravnovešenost, relaksacija, volja do življenja. Seveda ni čudežnega zdravila, še vedno me veliki črni pes kdaj šavsne, a se uspem hitro rešiti iz mrkega primeža.

 

Včasih je potrebno počakati, da zdravila primejo. Teden, dva, tri, tudi mesec dni. Včasih pa je potrebno poiskati rešitev v drugi sorti zdravil. Iskanje primerne terapije lahko traja dolgo. Včasih moraš zamenjati psihiatra. Včasih je potrebno zamenjati več psihiatrov. Ne spomnim se, koliko zdravil in psihiatrov sem jaz zamenjala, vem pa, da številka štrli v nebo. Zdaj je okej. Nekako. Nekako mora biti. Živa sem še vedno. In tudi živim. Ne vegetiram. Še vedno pa srečujem orjaškega črnega psa, skoraj vsak dan, zamaskiranega v nagravžne toksične ljudi. Izogibam se jih kot hudič križa. A ker nikomur na čelu ne piše, da je strupen, se najraje izogibam večini ljudi. 

 

Pogosto si želim, da bi bili ljudje samo tiho. Nič drugega. Ne zanima me, kaj imajo za povedati, ker ponavadi itak nimajo nič pametnega na jeziku. Naj živijo svoja majhna malomeščanska življenja in se pretvarjajo, da so srečni, nam, drugim, pa naj dajo mir.

 

Zakaj tokrat pišem o tem?

 

Ta teden smo obeležili svetovni dan duševnega zdravja, tokrat ravno v znamenju odpravljanja neenakosti pri dostopu do psihiatrične pomoči. Najbolj me je pretreslo spoznanje, da se stigmatiziranju čustveno ranjenih ljudi ne morejo izogniti niti tisti posamezniki, ki v javnosti kažejo obraz sočutja in razumevanja. Tako me je gospa, ki jo vsa država pozna kot največjo humanitarko, ob priliki dobesedno nahrulila, da sem lena, ker se v enem letu nisem uspela izkopati iz depresije. Verjetno spoštovani dami še nihče ni razložil, da se številni ljudje nikoli ne uspejo izkopati iz depresije. Vedno, vso življenje, so v senci velikanskega črnega psa in nekdo bi jih moral držati za roko kot majhnega otroka, da bi upali stopiti stran od pogubne zveri.

 

Vsi smo ljudje in vse naše reakcije so človeške, ne glede na to, kako nerazumne se kdaj kakšne zdijo, a enkrat sem na kliniki za psihiatrično pomoč srečala medicinsko sestro, ki bi jo morali vtakniti na zaprti oddelek. Resno. Ne vem, kaj točno je bilo narobe z mojim zdravstvenim zavarovanjem v tistem času, a gospa se je začela pred polno čakalnico dreti name, kot da sem najmanj kriminalec in to samo zato, ker nekaj ni štimalo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Čeprav sem bila v zelo slabem stanju in sem komaj zadržala solze, sem stoično požrla njeno lajanje in z jasnim glasom zahtevala knjigo pritožb. Bila sem v krču. Grozen črni pes je hotel skočiti name. Gospa je celo, ne boste verjeli, dvignila roko, stisnjeno v pest, kar je očiten izraz grožnje ter siknila češ, a grem po predstojnico? Odvrnila sem, da lahko, če mi bo ona prinesla knjigo pritožb, kamor bom vpisala dogodek. Šokirana avša je odvihrala v pisarno nadrejene zdravnice, od koder se je čez slabih pet minut umirjeno in celo nekoliko poklapano vrnila s knjigo pritožb, mi jo izročila, jaz pa sem začela pisati. Okorno, ker so se mi od stresa tresle roke.

 

Čez nekaj minut je iz pisarne prišla še predstojnica oddelka, me povabila k sebi, se mi iskreno opravičila zaradi obnašanja medicinske sestre, tako da so ji celo solze prišle v oči. In meni tudi. Opravičilo sem sprejela. Še enkrat: vsi smo ljudje, vsi kdaj zafrknemo, vse to je človeško, a če se nam kaj takega pripeti, je pomembno, da znamo klobčič jeze tudi človeško odmotati, se opravičiti in odnose popraviti. Zadovoljna sem, da mi je to uspelo. Dotična medicinska sestra je poslej najprijaznejše bitje na tisti kliniki. Do vseh. Zdaj so ji pravice pacientov znane in to, da si pacienti zaslužijo vljudno, dostojno in prijazno obravnavo, je ena od temeljnih pravic.

 

Resda nisem spremenila sveta, sem ga pa vseeno malo polepšala. Vsaj tistim, ki imajo opravka z omenjeno gospo. Vidite, lepa beseda vedno lepo mesto najde. Čeprav včasih ne takoj. Potrpljenje je božja mast. Onih drugih besed pa se v dialogih raje izogibajmo. Da ne privabimo slabe volje, težkih občutkov, obtoževanj, krivde in posledično še tiste ostudne orjaške črne mrcine.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Politika se mora umakniti ideologijam in vrniti k ljudem
19
01.10.2021 22:59
Izjemno težko razumljivo je, da trenutna politika še vedno govori političnih alternativah, katerih glavni cilj povolilnih ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Uredniški komentar: Ko ulica postane del političnega boja, se začenja pot v nasilje in anarhijo!
13
30.09.2021 23:30
Slovenija je najbolj elegantno izšla iz jugoslovanskega plemenskega kotla in skoraj postala del normalnih, civiliziranih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.979
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.110
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.917
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.432
06/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.256
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 860
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.667
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.455