Komentar

Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam

Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine prava in boja proti korupciji, spominjajo na partijsko delegacijo z Radia Erevan. Evropski poslanci so iz Bruslja prišli na periferijo preverjat, kaj se dogaja, da domorodci že več kot eno leto svoje domače probleme rešujejo javno in da v svoje notranjepolitične konflikte zdaj vlečejo tudi tuje politike, medije in novinarje ter bruseljske komisarje. Zmagovalec najnovejšega nadaljevanja tega resničnostnega šova je slovenski premier Janez Janša, ki pridno stopa po poti Donalda Trumpa ...

15.10.2021 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Evropski parlament   Slovenija   mediji   Janez Janša   UKOM   Evropa

Foto: Twitter

Delegacija Evropskega parlamenta, ki je prišla v Slovenijo preverjat, kaj se dogaja na periferiji Evrope, je politična misija.

Ker nisem neposredno niti posredno vpleten v medijske in politične spopade, ki že poldrugo leto pretresajo ljudsko republiko na južni strani Alp, si lahko privoščim politično in tudi siceršnjo nevtralnost pri komentiranju najnovejšega poglavja telenovele o "stanju medijske svobode" v Sloveniji. Serija ima občasno tudi elemente tragikomedije, saj nas kot državo in narod postavlja v neprijeten položaj. Po spletu okoliščin smo se namreč znašli v soju odrskih luči, ki smo si jih prižgali sami, v predstavo pa so se zdaj vključili tudi nekateri gostujoči (stranski) igralci. Vendar ta predstava še zdaleč ni na nivoju shakespearjanske drame, čeprav slovenski premier že dolgo daje vse od sebe, da bi doživel tragično usodo vladarja, ki si je s svojimi dejanji zapravil prestol.

 

Predstava, ki se že nekaj časa odvija pred nami, je pravzaprav resničnostni show, v katerem nas levi del odra prepričuje, da so desni igralci diktatorji, fašisti in po novem tudi antisemiti, medtem ko se desni del odra patološko posmehuje ne le levim igralcem, ki jih označuje za statiste, pač pa tudi nekaterim znanim gledališkim kritikom, za katere trdi, da so plačanci. V komediji zmešnjav je vedno težje slišati kak smiseln in razumljiv stavek, zato občinstvo počasi zapušča avditorij, ostajajo le še najbolj zvesti gledalci.

 

Bistveno vprašanje, ki ga slišimo vsakič, ko se dvigne odrska zavesa, vedno ostaja neodgovorjeno: Ali je v Sloveniji res ogrožena medijska svoboda, ali je v nevarnosti vladavina prava in kako učinkovit je boj proti korupciji?

 

Dolgo vprašanje, pravzaprav tri vprašanja, na katera lahko za razliko od evropskih poslancev, slovenske vlade ter vseh dežurnih apologetov levice in desnice odgovorimo v nekaj stavkih. V Sloveniji je medijska svoboda približno takšna kot v večini evropskih držav, pri nas novinarjev ali urednikov ne streljajo na ulici, niti jih po uredništvih ne pobijajo islamski skrajneži. To seveda niti slučajno ni zasluga Janeza Janše, pač pa dejstva, da je Slovenija še vedno precejšnja periferija, transportno izolirana dežela, nezanimiva za multi-kulti talilne eksperimente ipd.

 

Medijska svoboda je natanko takšna in tolikšnja, kot si jo mediji vzamemo. Oziroma jo omogočamo lastniki. Medijska svoboda je povezana s kvaliteto medijev, ki je pri nas - dajmo si to enkrat že priznat! - vedno bolj na psu. Če je za slabo kvaliteto, zanič žurnalizem izgovor "omejevanje medijske svobode", potem pristanemo na Kolumbovem jajcu oziroma pri dilemi, kaj je bilo prej: slabo novinarstvo ali domnevni politični pritiski na medije? Zgrešeno bi bilo domnevati, da mediji zato slabo opravljajo svoje delo, ker so pod pritiskom, političnim ali ekonomskim, saj je vseeno. V resnici je nekvalitetno novinarstvo mnogo širši problem, ki izvira tudi iz neustrezne sistemske ureditve, prenizkih plač, pomanjkljivih profesionalnih standardov in šibke kadrovske zasedbe. Naštejte mi prosim pet slovenskih urednikov, ob katerih začutite veliko mero spoštovanja. No, morda vsaj dva?!

 

Čemu torej jeremijade določenega dela medijev, čemur se je seveda z velikim veseljem in užitkom pridružil tudi tisti del politike, ki trenutno ni na oblasti, pa bi tam rad bil, ker verjame, da je to tega upravičen? Self-entitlement torej. Nič novega, še manj specifično slovenskega. Le da je konkurenca pri nas mizerna, tako zelo intelektualno podhranjena, da v letu in pol, ko gledamo slona Janeza v trgovini z medijskim porcelanom, še nismo slišali vsebinske alternative, kaj šele ambicioznega programa, ki bi človeka navdušil in prepričal, da je slovenska levica končno splezala iz gramozne jame samoupravnega socializma in je sposobna voditi državo v 21. stoletju brez Dražgoš, Venezuele in Ulice Josipa Broza.

 

Namesto tega poslušamo eno in isto ploščo, na katero zdaj poplesuje tudi nekaj najbolj zagretih evropskih poslank in poslancev, oblačasno pa začivka še kak premier iz "stare Evrope", ki se seveda ne bi bil nikoli oglasil, če bi šlo za kakšno drugo, ne vzhodnoevropsko članico. Koliko je bilo razburjenja med evropskimi politiki pred leti, ko so v Španiji brutalno zadušili katalonski referendum? Španija pač ni bila za železno zaveso. Quod licet Iovi, non licet bovi. Evropa dveh hitrosti ima zgolj ekonomsko ozadje, če niste vedeli. Ker ko gre za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, imamo opravka z zelo očitno diskriminacijo in dvojnimi merili.

 

Zaradi vsega tega me bolj kot razprava o medijskih pritiskih ali domnevnemu koncu demokracije zanima, na kakšen način bomo razrešili politično in družbeno krizo. Bo šlo po mirni poti, z volitvami? Se bomo izognili novi državljanski vojni? Naj ostanem v emigraciji ali se vrnem? Kako in kdaj bomo uzakonili volilni sistem, ki bo skladen z ustavo in ne bo več omogočal sklepanja gnilih koalicij, zaradi katerih sta izsiljevanje in korupcija sistemski problem? Kdaj bomo upokojili osamosvojitelje in k odločanju pripustili mlajše generacije? Kdaj bo boj proti korupciji postal ključni del politične agende vseh strank, ne pa le retorična floskula, za katero se kažejo obrisi nezakonitega financiranja strank in kupovanja medijskega miru? Kdaj bodo ljudje sprevideli, da ne gre za levico in desnico, za Janšo ali Kučana, pač pa za temeljno vprašanje poštenja in etike, dveh kategorij, ki so ju (v) slovenski politiki že davno umorili?

 

Zato me ne vznemirjajo teorije o kratenju medijske svobode v Sloveniji ali celo koncu demokracije. Gre namreč za razpravo, ki je namenjena dodatni polarizaciji družbe. Bolj bi me presenetilo, če bi se lotili tistega, kar resnično hromi to državo, torej sistemske korupcije. O tej pošasti, ki počasi, a zanesljivo izčrpava državo in državljane, slišimo le toliko, kolikor je interesa za to.

 

Polemike na tviterju glede domnevnega konca demokracije v Sloveniji in zaskrbljenost nekaterih evropskih levičarjev je smiselno postaviti v politični, zgodovinski in kulturni kontekst. Kot že rečeno, v Evropski uniji vedno znova prihaja do temeljnega konflikta med t.i. starimi in novimi članicami. EU je sestavljena iz dveh svetov, katera je še pred dobrimi tridesetimi leti ločevala železna zavesa, ki se je - kot je leta 1946 slikovito dejal britanski premier Winston Churchill - spustila od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranu. Kljub (zmotnemu) prepričanju Slovencev, da je bil jugoslovanski socializem (titoizem) nekaj povsem drugega od sistema, ki so ga imeli vzhodnoevropski sateliti Sovjetske zveze, nas na zahodu vedno in povsod uvrščajo v t.i. vzhodni blok. Še vedno. Kdaj se bo Evropska unija znebila tega latentnega šovinizma, ko gre za "vzhodnjake", je nemogoče napovedati. Morda nikoli, saj so predsodki globoko zakoreninjeni.

 

Delegacija Evropskega parlamenta, ki je prišla v Slovenijo preverjat, kaj se dogaja na periferiji Evrope, je politična misija. V njej so predstavniki vseh večjih političnih grupacij, ki sedijo v EP, kar ne spremeni dejstva, da bo na koncu večina odločila, kakšna bo vsebina oziroma kakšni bodo sklepi. Glede na pretekle izkušnje je moč z veliko gotovostjo napovedati, da kakšnega pretresljivega zaključka ne bo, saj imajo v Evropskem parlamentu večino Janševi zavezniki.

 

Ker se s sistemsko korupcijo v Sloveniji v resnici noče in ne upa ukvarjati noben politik ali premier, ker vladavina prava pri nas - vsaj sodeč po nekaj zadnjih odmevnih razsodbah vrhovnega in ustavnega sodišča - še zdaleč ni okrnjena, bo manevrski prostor odposlancev EP, ki so prišli v Slovenijo, na koncu zožen na vprašanje medijske svobode oziroma domnevnega zatiranja medijev. Tu pa je odgovor zelo jasen in očiten: Maršal Twitto si zaenkrat ni uspel podrediti nikogar, niti enega resnega medija. "Vojna" s Slovensko tiskovno agencijo (STA) je bolj kot kaj drugega posledica izjemno domišljene zakonske ureditve STA, kajti njenega direktorja lastniki takorekoč ne morejo zamenjati. Če Bojan Veselinovič pred kratkim ne bi sam odstopil in šel v službo k Martinu Odlazku, bi pozicijska vojna med vladnim Uradom za komuniciranje (UKOM) in STA trajala vse dokler agenciji ne bi zmanjkalo streliva (beri: denarja za plače).

 

S čem torej Janša zatira svobodo medijev, ogroža demokracijo in na ulice privablja na tisoče protestnikov? Z diplomatsko uglajenostjo, šarmantnostjo, prijaznostjo in spoštljivim komuniciranjem? S tem, ko zelo osebno in čustveno obračunava z vsemi (novinarji, politiki, javnimi osebnostmi itd.), ki se ne strinjajo z njim? S svojim cinizmom, ki ne pritiče predsedniku vlade? S čivkanjem, ki čedalje bolj kaže na to, da izgublja občutek za spodobnost?

 

Donald Trump je lahko ponosen.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.552
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.743
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.703
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.842
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.561
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.166
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.074
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 722
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.854
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 468