Ena izmed tehnologij, ki na področju zdravstva veliko obeta, je umetna inteligenca. To je na 10. Strateški konferenci Vrednost inovacij, ki jo vsako leto organizira Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, poudaril Michael Strübin, direktor digitalnega zdravja pri MedTech Europe. Povedal, da se zdravstvena tehnologija razvija nezadržno hitro in da nanjo vse bolj vpliva tudi umetna inteligenca, dokaz za to pa so naprave, ki jih nosimo na telesu za spremljanje gibanja in zaznavanje padcev, merjenje aktivnosti srca in napovedovanje njegove odpovedi ter naprave za merjenje fizičnih aktivnosti.

Po Strübinovih besedah lahko umetna inteligenca in medicinske tehnologije ohranijo 40.000 življenj na leto, kar letno predstavlja 200 milijard evrov prihrankov oziroma 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v Evropski uniji. "Umetna inteligenca nam prihrani 1,8 milijard ur letno. To je enako kot 500.000 dodatno zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zato tukaj ne govorimo o nadomeščanju medicinskih tehnologij, ampak o tem, da so te na voljo za interakcije s pacienti kjer človek ostaja boljši od stroja", je še dodal Strübin. 

Dejstvo je, da je panoga zdravstva v Evropi "težka" kar 140 milijard evrov, na stari celini pa zaposluje 760.000 ljudi. Večina njih, kar 95 odstotkov, dela v malih in srednje velikih podjetjih, povezanih z zdravstvenim sektorjem. Nathalie Moll, generalna direktorica Evropske zveze farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) tako vidi digitalizacijo kot hrbtenico sodobnega zdravljenja. Po njenem bodo digitalne zdravstvene rešitve in podatki krojili razvoj znanosti o življenju in tudi zdravstvo.

Dokaz, kam nas lahko privede umetna inteligenca in digitalizacija, pa je tudi robotka Frida (oz. Pepper), ki je udeležence konference nagovorila kar v slovenščini. Frido so ustrezno programirali na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Dr. Izidor Mlakar je o prvem humanoidnem robotu za podporo pri bolnišnični oskrbi dejal, da se zdravstvene ustanove ukvarjajo z izzivom, kako izboljšati oskrbo in kakovost oskrbe ob kroničnem pomanjkanju osebja. Odgovor na to so po njegovem lahko tudi humanoidni roboti. Robot lahko deluje kot digitalni pomočnik osebju in ga razbremeni, npr. zdravniku ob viziti prikaže vse ključne podatke o posameznem pacientu, prav tako pa se lahko pogovarja s pacientom.