Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še posebej, je nedorečenost, kje, kdaj in kako lahko Aktivni državljan sodeluje, participira, da svoj glas. Temu lahko prištejemo tudi nedorečenost, kako lahko katerikoli državljan komunicira s Sistemom, z Odločevalci, z javno upravo, z vsemi, ki imajo oblast in so tudi izvoljeni od taistega državljana, da odločajo o skupnih, javnih zadevah. Ali res lahko komunicira samo enkrat na štiri leta na volitvah, ko ima iluzoren vtis, da lahko vpliva na odločanje? Ali so posledica te frustracije aktualni protesti na naših ulicah in celo metanje granitnih kock v parlament?!
Najprej si priznaj, ali je ali ni ta preklemana dvojnost v tebi. Da želiš narediti nekaj dobrega, prijetnega, užitka polnega zase, za svojo notranjost, samo za tvoje osmišljenje in – prosim, ne končaj z branjem, ne odmakni oči, poglej in preberi! – in da želiš istočasno narediti nekaj dobrega, pravičnega tudi za Celoto, za skupnost, za domovino, za človeštvo. Za osmišljenje biti vseh in vsega. In narediš, kar verjameš, da je prav za Celoto. Ti sam, ne da bi poslušal kogarkoli, saj je že Buda dejal: "Ne glejte na to, kje ste to brali ali slišali; tudi če sem jaz sam to rekel, mi ne verjemite, če je v nasprotju z vašo zdravo pametjo!"
Če si prepoznal to dvojnost v sebi, potem si Aktivni državljan.
Največje upanje za bolje in pravičneje je moč državljana, seveda predvsem tistega, ki čuti omenjeno dvojnost, da na kakršenkoli način da svoj glas za predlog, idejo, ukrep oziroma karkoli je vezano na javne probleme njegove skupnosti, ki ni v nasprotju z njegovo zdravo pametjo. A kje, kdaj, kako lahko da svoj glas?! Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost – naša ožja skupnost, Slovenija, očitno še malo bolj –, je ravno ta nedorečenost, kje, kdaj in kako lahko Aktivni državljan sodeluje, participira, da svoj glas. Temu mirno lahko prištejemo tudi nedorečenost, kako lahko katerikoli državljan komunicira s Sistemom, z Odločevalci, z javno upravo, z vsemi, ki komandirajo in so tudi izvoljeni od taistega državljana, da to počnejo, tj. da odločajo o skupnih, javnih zadevah. Ali res lahko komunicira samo enkrat na štiri leta na volitvah, ko ima iluzoren vtis, da lahko vpliva na odločanje, ali pa se ga po drugi strani sliši samo, če protestira na ulici in meče granitne kocke v parlament?
Nismo dorekli, kako komunicirati s Sistemom, s tem Behemotom, ki mu tudi Janez Janša ne more do živega, čeprav verjamem, da se trudi na svoj način. Na način, ki ga sicer ne razumem čisto dobro. A je Sistem močnejši tudi od njegove volje. Prepričan sem, da Sistem lahko izboljšajo predvsem Aktivni državljani. Če dobijo odgovor oziroma vidijo popravek na Sistemu, kje, kdaj in kako lahko sodelujejo. Če tega odgovora ni, potem se ne smemo čuditi, da se vsa energija predvsem tistih, ki čutijo to dvojnost, torej Aktivnih državljanov, ki jih skupnost zanima, ki pisarijo v pisma bralcev, ki komentirajo po spletnih forumih, kanalizira samo v to, kaj je narobe, kdo vse narobe dela, ali pa v "saj se itak nič ne da narediti" (da spet malo spomnim na naslov moje knjige izpred petindvajsetih let). Potem jim res ostaja samo še razgrajanje po ulicah.
Premalo je bilo narejenega na poskusih, kje, kdaj in kako državljan lahko sodeluje. Sam sem sicer poskušal veliko delati na tem in zadnjih trideset let skoraj nisem počel drugega. Ja, težko je. Sistem ima svoje življenje, svoje zakonitosti, težko dovoli, da ga poskuša kdo izboljšati. Tudi Janez Janša ima težave. A če ne bomo našli načina, kako vzpodbuditi oziroma stimulirati te poskuse, se bodo negativni pojavi, v katere se ta čas izliva vsa energija Aktivnih državljanov, samo še krepili. Konkretna vzpodbuda oziroma stimulacija bi bila na prvem mestu že postavitev oziroma formalizacija kakšne od različnih oblik in metod možnosti pojavljanja predlogov in zahtev za bolj prav in dobro. Tudi preverjanje realizacije rezultante teh predlogov in zahtev (kot omenjam v svojem prejšnjem prispevku na portalu+ na primeru, ko navajam strinjanje s predlogi zdravnika Marka Noča). Da ne bo potrebe za vsak dober predlog oditi na splošni vseljudski referendum. Ki naj ostane le za tiste največje in najpomembnejše primere.
Morda je to z Aktivnim državljanstvom preveč idealistično. Morda res, a je vsaj en poskus. In kje še kdo poskuša popraviti to komunikacijo s Sistemom, ki je glavni vzrok vsej zagatnosti? Prosim, mi lahko kdo odgovori, kje in kako še kdo poskuša?