Razkrivamo

Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva

Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti so sicer veliki, kajti konec koncev gre za obvladovanje več kot 10 milijard evrov "težkega" državnega premoženja, vendar Janševa vlada v državnem zboru nima zagotovljene podpore, ki bi omogočila sprejem tega zakona. Pa tudi sicer so dejstva v zvezi s starajočo populacijo pri nas, izdatki za pokojnine v naslednjih desetletjih in upravljenjem državnega premoženja malce drugačna, kot nam jih običajno predstavlja politika.

 

18.10.2021 22:20
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Demografski sklad   državno premoženje   KAD   politika   pokojnine   upokojenci

Foto: arhiv portal+

Mnenje, da bi večji obseg sredstev na nekem skladu za potrebe pokojnin zagotavljal večjo varnost in zanesljivost izplačila, je v celoti zmotno.

Že več kot dvajset let se politika in stroka v Sloveniji ukvarjata s tem, kako naj bi dolgoročno zagotavljali dodatne finančne vire in večjo varnost izplačevanja pokojnin. Vzpostavitev takšnega, tj. demografskega sklada je doslej obljubljalo kar nekaj vlad, vendar je šele aktualna vlada pripravila konkretni zakon in ga še hitreje umaknila iz parlamentarne procedure. Tako opozicija kot tudi civilna sfera (sindikati, upokojenci) sta izpostavili precejšnje zadržke do predlaganega zakona. Ocenjujejo namreč, da je osnovni namen predloga bolj obvladovanje državnega premoženja kot pa zagotavljanje večje dolgoročne zanesljivosti financiranja pokojnin. Zaradi teh razlogov kot tudi zaradi političnih razmerij v parlamentu verjetno Zakon o Demografskem skladu tudi v tem mandatu ne bo sprejet.

 

Da je Demografski sklad nujen, se sicer strinjajo praktično vsi deležniki. Razlog je v neugodnih demografskih gibanjih, torej v vse večjem deležu starejših v populaciji. To naj bi v bodočnosti (čez dvajset, štirideset let) zahtevalo bistveno višje izdatke za pokojnine kot danes. Z ustrezno oblikovanim Demografskega sklada naj bi zagotavljali nekaj dodatnih finančnih virov, ki bi takrat zmanjšali pritisk na proračun in tako zagotovili večjo vzdržnost pokojninskega sistema.

 

Osnova Demografskega sklada je po vseh predlogih in kljub sicer dokaj nespametnim prodajam dela državne lastnine v preteklosti še vedno relativno visoko državno premoženje. Država Slovenija ima v neposredni lasti ali preko raznih skladov (SDH, DUTB, DSU ...) krepko preko 10 milijard evrov premoženja v obliki naložb v gospodarske družbe. Tega premoženja je relativno precej več, kot ga ima večina drugih držav. Po mnenju vseh sodelujočih naj bi v Demografski sklad prenesli večji del tega premoženja, glede funkcioniranja tega sklada pa se predlogi gibljejo v dveh glavni smereh:

 

  • po prvi varianti naj bi pretežni del letnih donosov tega premoženja koristili za tekoče potrebe ZPIZ - v tem primeru bi bila rast premoženja relativno skromna, a bi sproti razbremenjevali proračun (takšno smer zasleduje tudi aktualni predlog vlade),

 

  • po drugi varianti pa bi vse tekoče donose namenjali za krepitev premoženja ter zagotovili še kakšne dodatne vire in tako povečan Demografski sklad (premoženje) bi začeli koristiti šele na primer čez dvajset let ter s tem olajšali finančno breme v prihodnosti (to verzijo zagovarjajo socialni demokrati).

 

 

Poglejmo te predloge še z nekoliko manj konvencionalne strani.

 

Odločanje o oblikovanju Demografskega sklada temelji predvsem na splošno sprejeti oceni, da bodo razmere na področju izplačevanja pokojnin čez dvajset, trideset let v Sloveniji bistveno bolj zaostrene kot danes. Po raznih, tudi mednarodnih analizah celo skoraj najbolj med vsemi državami Evropske unije (leta 2060 naj bi v Sloveniji namenjali za pokojnine najvišji delež BDP). Ob tem pa je zanimivo, da naj bi bil po projekcijah Evropske komisije delež starejšega prebivalstva v Sloveniji nekje na povprečju evropskih držav. Kaj je torej razlog, da naj bi v Sloveniji kljub povprečnemu deležu starejših (seveda višjemu kot danes) za pokojnine namenjali bistveno več kot v drugih državah EU?

 

Podrobnejši vpogled v te izhodiščne mednarodne analize pokaže, da izračuni za Slovenijo temeljijo na predpostavki, da na področju upokojevanja v naslednjih desetletjih ne bomo naredili nič - da se bomo upokojevali po dosedanji zakonodaji, torej relativno mladi. Ter da bomo tudi močno dvignili pokojnine (čez štirideset let naj bi bile kar 4-krat višje od povprečne hrvaške pokojnine, zaradi česar je seveda njihova projekcija bistveno bolj vzdržna).

 

Ali so te predpostavke realne in odražajo realna pričakovanja?

 

Na priloženi sliki je s prekinjeno rdečo črto standardni prikaz deleža starejših nad 65 let. Ta delež se je v zadnjih desetletjih dvignil na 19 %, čez štirideset let po projekcijah celo na 30 % in to je razlog za dileme o vzdržnosti pokojninske blagajne. A tako kot smo v zadnjih desetletjih dvignili upokojitveno starost iz 55 na 61 let, realno lahko v naslednjih 40 letih povprečno upokojitveno starost dvignemo na 68 let. Sliši se veliko - a glede na pozno prvo zaposlitev bo to še vedno "le" 40 let dela (kot nekoč) in glede na pričakovano vse daljšo življenjsko dobo tudi povprečno 20-letno uživanje pokojnine (kot nekoč). To so popolnoma realne in izvedljive predpostavke. Če ob njih potem na sliki pogledamo delež aktivne in delež upokojenske generacije, vidimo, da v naslednjih desetletjih vseeno ne bo prišlo do pomembnega poslabšanja razmerja med tema skupinama - in to kljub večjemu deležu starejših.

 

 

 

 

Navedeni, sicer poenostavljeni, a vseeno zelo realistični izračun pokaže, da čez desetletja ne bo prišlo do kolapsa pokojninske blagajne v Sloveniji, niti ne do pretirano višjih obremenitev proračuna za ta namen glede na današnje razmere. Seveda pod pogojem, da bomo še naprej nadaljevali s politiko postopnega povečevanja deleža zaposlenih starejših. Zaradi tega razloga najbrž ni smiselno, da bi naslednjih dvajset let samo varčevali (ter obremenjevali tekoče razmere v javnih financah) s ciljem, da bo javno-finančna situacija čez dvajset, trideset let lažje obvladljiva; takrat po projekcijah vseeno ne bo bistveno bolj zaostrena kot danes.

 

Takšnemu razmišljanju pritrjuje še en razlog. Da je potrebno danes varčevati za pričakovane bodoče izdatke (kar je osnova drugega predloga), je sicer res gospodarna politika. A v razmerah, ko ima država 40 milijard dolga in proračunski primanjkljaj, ne bi bila preveč racionalna odločitev, da na drugi strani vzporedno kopičimo premoženje. To, da v naslednjih dvajsetih letih krepimo Demografski sklad (državno premoženje) namreč pomeni, da bomo povečevali ali najmanj vzdrževali dosedanji dolg. Ali ne bi bilo bolje, da v primeru kakih presežkov v javnih financah raje znižamo javni dolg - ne pa da presežke namenjamo za povečevanje sredstev v Demografskem skladu? Bomo potem dodatno vlagali v tuje finančne naložbe, kupovali domača podjetja, se prepirali, kdo bo to upravljal?

 

V razmerah, ko ima torej država visok javni dolg in ko bo potrebno zelo veliko napora, da ponovno uravnotežimo javne finance, bi vzporedno krepitev premoženja z Demografskim skladom le težko opravičili. S čisto finančnega vidika bi sicer lahko zagovarjali, da se država zadolžuje po enoodstotni obrestni meri ter nalaga ta denar v naložbe, ki bodo nosile 5 in več odstotkov - a najbrž ni naloga države, da se gre takšen finančni inženiring, temveč je bolje, da najprej zniža zadolžitev in se šele potem prične pogovarjati o nalaganju presežkov.

 

 

KOMENTAR

Demografski sklad: Dobra ideja, ki jo je treba pametno uresničiti

 

 

Pri zgoraj omenjenih dilemah pa je pomemben še tretji vidik in sicer, kaj sploh pomeni prenos dela premoženja države v Demografski sklad. Poglejmo dosedanje delovanje Kapitalske družbe (KAD), ki je bila ustanovljena s podobnim namenom kot Demografski sklad in vanjo prenesena okoli desetina nekdaj družbenega premoženja. V zadnjih dvajsetih letih je KAD s tekočimi donosi ter delno prodajo premoženja v pokojninsko  blagajno vplačeval po 50 milijonov evrov letno. Prispeval je torej le dober odstotek potrebnih sredstev za izplačevanje pokojnin. A ob tem minimalnem prispevku sta še bolj pomembni dve značilnosti delovanja KAD-a:

 

  • kar je KAD vplačal v ZPIZ, je vanj toliko manj prispeval proračun (letni prispevki proračuna v ZPIZ so se gibali med 1,0 in 1,5 milijarde evrov, ker ima proračun zakonsko obvezo pokriti vsa manjkajoča sredstva pokojninske blagajne); ZPIZ torej zaradi vplačil KAD-a ni dobil niti evra več sredstev, enako kot če KAD-a sploh ne bi bilo,

 

  • in drugič, višina vplačil KAD-a ni imela nikakršnega vpliva na višino izplačanih pokojnin - te so se določale glede na veljavno zakonodajo in odločitve parlamenta, proračun pa je v ZPIZ nakazal razliko do potrebnih sredstev.

 

 

Kaj to pomeni? Tudi če bi v KAD ali nov Demografski sklad prenesli pet ali deset milijard evrov državnega premoženja, bi sklad prispeval nekaj več, proračun pa ustrezno manj. V vsakem primeru pa to ne bi imelo nobenega vpliva ne na višino in ne na zanesljivost izplačevanja pokojnin. Zanje jamči država s svojim imenom in vsem premoženjem in vsa manjkajoča sredstva je dolžna zagotavljati iz svojih tekočih prilivov (ali zadolžitve).

 

Višina prenosa premoženja na ločen sklad za potrebe izplačevanja pokojnin prav tako ne bi nič spremenila položaja javnih financ. Če na Demografski sklad prenesemo večji obseg premoženja, bo obveznosti proračuna za pokrivanje razlike v ZPIZ res nižja, a bo proračun imel tudi točno toliko manj prilivov iz tega premoženja in na koncu bo rezultat javnih financ popolnoma enak. Mnenje, da bi večji obseg sredstev na nekem skladu za potrebe pokojnin zagotavljal večjo varnost in zanesljivost izplačila, je v celoti zmotno. Teh virov bo v vsakem primeru premalo in razliko bo pokrivala država neposredno iz tekočih prilivov in ti so glavni garant za tudi bodoče redno izplačevanje pokojnin. 

 

Prenos večjega ali manjšega dela premoženja države v ločeni (Demografski) sklad torej ne predstavlja nobene večje garancije za varnost izplačevanja pokojnin v primerjavi z rešitvijo, po kateri ta sredstva v celoti ostanejo kar v upravljanju države preko kakorkoli imenovanih skladov. Bolj je pomembno, kakšno ter kako strokovno in učinkovito bo upravljanje tega premoženja, sam prenos pa ne bo vplival ne na višino pokojnin (te se določajo na drug način), ne na varnost izplačevanja. Vse premikanje med skladi in njihovo oblikovanje bi moralo služiti samo povečanju učinkovitosti upravljanja. Na žalost se to kaže bolj kot igra interesov in vpliva nad premoženjem, nima pa to povezave z interesi upokojencev po čim višjih pokojninah in zanesljivostjo njihovega izplačevanja.

 

Če  torej povzamemo:

 

  • ob ustreznem postopnem spreminjanju pokojninske zakonodaje, predvsem v smeri postopnega povečevanja starosti ob upokojitvi bodo potrebe po dodatnih finančnih sredstvih za redno usklajevanje in izplačevanje pokojnin obvladljive tudi čez desetletja kljub poslabšani demografski sliki (pri tem ni zanemarljivo, da smo v zadnjem "normalnem" letu 2019 za pokojnine dali najmanjši delež BDP v zgodovini samostojne Slovenije, skoraj pol nižjem kot v Italiji in tudi Avstriji - in to kljub že desetletju in več prisotnim ocenam, da se nam bo "pokojninski sistem sesul"),

 

  • glede na te ocene (pa tudi če bi bile nekaj slabše) ni smiselno dodatno obremenjevati tekočih javnih financ z namenom, da bi imeli bistveno več razpoložljivih sredstev čez desetletja - posebno zato, ker imamo relativno visok javni dolg in vsako dodatno zbiranje premoženja danes na drugi strani pomeni, da se bo povečeval tudi dolg oziroma se vsaj ne zmanjševal, kar pa je verjetno prvi cilj obvladovanja javnih financ (krepitev premoženja za dolgoročne potrebe Demografskega sklada pomeni pač poslabšanje tekočih proračunskih gibanj),

 

  • prenašanje večjega ali manjšega dela obstoječega premoženja države na ločen sklad (tj. Demografski sklad) za potrebe izplačevanja pokojnin nima dejansko nobenega učinka ne na višino ali varnost izplačevanja pokojnin, niti na celotne javne finance - več ko damo v Sklad in neposredno financiramo ZPIZ, ustrezno manj bo imel proračun, ki pa mora na koncu še vedno zagotoviti ves primanjkljaj sredstev za izplačilo; poudarjanje pomena in "borba" za Sklad sta tako samo v interesu določenih krogov za obvladovanje premoženja, na višino pokojnin pa vpliva nima.

 

Zaradi tega lahko mirno opustimo prepiranja in polemike, koliko premoženja bi prenesli v ločeni sklad za potrebe pokojninske blagajne. Na višino pokojnin in morebitno večje usklajevanje vplivajo samo odločitve politike o upravičenosti dviga in sposobnosti celotnih javnih financ. Za državo pa je ključno, da zagotovi čim bolj učinkovito upravljanje tega premoženja. Vse skupaj, tako rast pokojnin kot plač (blaginje prebivalstva) kot tudi zdravje javnih financ pa bo seveda odvisno predvsem od rasti produktivnosti, dodane vrednosti v gospodarstvu ter učinkovitega upravljanja javnega sektorja. Rasi produktivnosti dela (ne več dela, temveč bolj učinkovito delo z večjimi rezultati) in postopno spreminjanje pokojninske zakonodaje v smeri podaljševanja upokojitvene starosti (brez veliko nepotrebnih besed o ne vem kakšni reformi) bo najboljše zagotovilo tudi za rast in varnost izplačevanja pokojnin ter vzdržnost pokojninske blagajne - premikanje državnega premoženja iz levega v desni žep (iz enega v drug sklad) pa služi samo partikularnim interesom posameznih vladajočih skupin.

 

 

Prispevek je bil izvirno objavljen v Dnevniku 9. oktobra 2021 (vir) pod naslovom Ali res rabimo demografski sklad?.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.210
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.437
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.168
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.372
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.113
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.211
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 422