Razkrivamo

Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva

Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti so sicer veliki, kajti konec koncev gre za obvladovanje več kot 10 milijard evrov "težkega" državnega premoženja, vendar Janševa vlada v državnem zboru nima zagotovljene podpore, ki bi omogočila sprejem tega zakona. Pa tudi sicer so dejstva v zvezi s starajočo populacijo pri nas, izdatki za pokojnine v naslednjih desetletjih in upravljenjem državnega premoženja malce drugačna, kot nam jih običajno predstavlja politika.

 

18.10.2021 22:20
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Demografski sklad   državno premoženje   KAD   politika   pokojnine   upokojenci

Foto: arhiv portal+

Mnenje, da bi večji obseg sredstev na nekem skladu za potrebe pokojnin zagotavljal večjo varnost in zanesljivost izplačila, je v celoti zmotno.

Že več kot dvajset let se politika in stroka v Sloveniji ukvarjata s tem, kako naj bi dolgoročno zagotavljali dodatne finančne vire in večjo varnost izplačevanja pokojnin. Vzpostavitev takšnega, tj. demografskega sklada je doslej obljubljalo kar nekaj vlad, vendar je šele aktualna vlada pripravila konkretni zakon in ga še hitreje umaknila iz parlamentarne procedure. Tako opozicija kot tudi civilna sfera (sindikati, upokojenci) sta izpostavili precejšnje zadržke do predlaganega zakona. Ocenjujejo namreč, da je osnovni namen predloga bolj obvladovanje državnega premoženja kot pa zagotavljanje večje dolgoročne zanesljivosti financiranja pokojnin. Zaradi teh razlogov kot tudi zaradi političnih razmerij v parlamentu verjetno Zakon o Demografskem skladu tudi v tem mandatu ne bo sprejet.

 

Da je Demografski sklad nujen, se sicer strinjajo praktično vsi deležniki. Razlog je v neugodnih demografskih gibanjih, torej v vse večjem deležu starejših v populaciji. To naj bi v bodočnosti (čez dvajset, štirideset let) zahtevalo bistveno višje izdatke za pokojnine kot danes. Z ustrezno oblikovanim Demografskega sklada naj bi zagotavljali nekaj dodatnih finančnih virov, ki bi takrat zmanjšali pritisk na proračun in tako zagotovili večjo vzdržnost pokojninskega sistema.

 

Osnova Demografskega sklada je po vseh predlogih in kljub sicer dokaj nespametnim prodajam dela državne lastnine v preteklosti še vedno relativno visoko državno premoženje. Država Slovenija ima v neposredni lasti ali preko raznih skladov (SDH, DUTB, DSU ...) krepko preko 10 milijard evrov premoženja v obliki naložb v gospodarske družbe. Tega premoženja je relativno precej več, kot ga ima večina drugih držav. Po mnenju vseh sodelujočih naj bi v Demografski sklad prenesli večji del tega premoženja, glede funkcioniranja tega sklada pa se predlogi gibljejo v dveh glavni smereh:

 

  • po prvi varianti naj bi pretežni del letnih donosov tega premoženja koristili za tekoče potrebe ZPIZ - v tem primeru bi bila rast premoženja relativno skromna, a bi sproti razbremenjevali proračun (takšno smer zasleduje tudi aktualni predlog vlade),

 

  • po drugi varianti pa bi vse tekoče donose namenjali za krepitev premoženja ter zagotovili še kakšne dodatne vire in tako povečan Demografski sklad (premoženje) bi začeli koristiti šele na primer čez dvajset let ter s tem olajšali finančno breme v prihodnosti (to verzijo zagovarjajo socialni demokrati).

 

 

Poglejmo te predloge še z nekoliko manj konvencionalne strani.

 

Odločanje o oblikovanju Demografskega sklada temelji predvsem na splošno sprejeti oceni, da bodo razmere na področju izplačevanja pokojnin čez dvajset, trideset let v Sloveniji bistveno bolj zaostrene kot danes. Po raznih, tudi mednarodnih analizah celo skoraj najbolj med vsemi državami Evropske unije (leta 2060 naj bi v Sloveniji namenjali za pokojnine najvišji delež BDP). Ob tem pa je zanimivo, da naj bi bil po projekcijah Evropske komisije delež starejšega prebivalstva v Sloveniji nekje na povprečju evropskih držav. Kaj je torej razlog, da naj bi v Sloveniji kljub povprečnemu deležu starejših (seveda višjemu kot danes) za pokojnine namenjali bistveno več kot v drugih državah EU?

 

Podrobnejši vpogled v te izhodiščne mednarodne analize pokaže, da izračuni za Slovenijo temeljijo na predpostavki, da na področju upokojevanja v naslednjih desetletjih ne bomo naredili nič - da se bomo upokojevali po dosedanji zakonodaji, torej relativno mladi. Ter da bomo tudi močno dvignili pokojnine (čez štirideset let naj bi bile kar 4-krat višje od povprečne hrvaške pokojnine, zaradi česar je seveda njihova projekcija bistveno bolj vzdržna).

 

Ali so te predpostavke realne in odražajo realna pričakovanja?

 

Na priloženi sliki je s prekinjeno rdečo črto standardni prikaz deleža starejših nad 65 let. Ta delež se je v zadnjih desetletjih dvignil na 19 %, čez štirideset let po projekcijah celo na 30 % in to je razlog za dileme o vzdržnosti pokojninske blagajne. A tako kot smo v zadnjih desetletjih dvignili upokojitveno starost iz 55 na 61 let, realno lahko v naslednjih 40 letih povprečno upokojitveno starost dvignemo na 68 let. Sliši se veliko - a glede na pozno prvo zaposlitev bo to še vedno "le" 40 let dela (kot nekoč) in glede na pričakovano vse daljšo življenjsko dobo tudi povprečno 20-letno uživanje pokojnine (kot nekoč). To so popolnoma realne in izvedljive predpostavke. Če ob njih potem na sliki pogledamo delež aktivne in delež upokojenske generacije, vidimo, da v naslednjih desetletjih vseeno ne bo prišlo do pomembnega poslabšanja razmerja med tema skupinama - in to kljub večjemu deležu starejših.

 

 

 

 

Navedeni, sicer poenostavljeni, a vseeno zelo realistični izračun pokaže, da čez desetletja ne bo prišlo do kolapsa pokojninske blagajne v Sloveniji, niti ne do pretirano višjih obremenitev proračuna za ta namen glede na današnje razmere. Seveda pod pogojem, da bomo še naprej nadaljevali s politiko postopnega povečevanja deleža zaposlenih starejših. Zaradi tega razloga najbrž ni smiselno, da bi naslednjih dvajset let samo varčevali (ter obremenjevali tekoče razmere v javnih financah) s ciljem, da bo javno-finančna situacija čez dvajset, trideset let lažje obvladljiva; takrat po projekcijah vseeno ne bo bistveno bolj zaostrena kot danes.

 

Takšnemu razmišljanju pritrjuje še en razlog. Da je potrebno danes varčevati za pričakovane bodoče izdatke (kar je osnova drugega predloga), je sicer res gospodarna politika. A v razmerah, ko ima država 40 milijard dolga in proračunski primanjkljaj, ne bi bila preveč racionalna odločitev, da na drugi strani vzporedno kopičimo premoženje. To, da v naslednjih dvajsetih letih krepimo Demografski sklad (državno premoženje) namreč pomeni, da bomo povečevali ali najmanj vzdrževali dosedanji dolg. Ali ne bi bilo bolje, da v primeru kakih presežkov v javnih financah raje znižamo javni dolg - ne pa da presežke namenjamo za povečevanje sredstev v Demografskem skladu? Bomo potem dodatno vlagali v tuje finančne naložbe, kupovali domača podjetja, se prepirali, kdo bo to upravljal?

 

V razmerah, ko ima torej država visok javni dolg in ko bo potrebno zelo veliko napora, da ponovno uravnotežimo javne finance, bi vzporedno krepitev premoženja z Demografskim skladom le težko opravičili. S čisto finančnega vidika bi sicer lahko zagovarjali, da se država zadolžuje po enoodstotni obrestni meri ter nalaga ta denar v naložbe, ki bodo nosile 5 in več odstotkov - a najbrž ni naloga države, da se gre takšen finančni inženiring, temveč je bolje, da najprej zniža zadolžitev in se šele potem prične pogovarjati o nalaganju presežkov.

 

 

KOMENTAR

Demografski sklad: Dobra ideja, ki jo je treba pametno uresničiti

 

 

Pri zgoraj omenjenih dilemah pa je pomemben še tretji vidik in sicer, kaj sploh pomeni prenos dela premoženja države v Demografski sklad. Poglejmo dosedanje delovanje Kapitalske družbe (KAD), ki je bila ustanovljena s podobnim namenom kot Demografski sklad in vanjo prenesena okoli desetina nekdaj družbenega premoženja. V zadnjih dvajsetih letih je KAD s tekočimi donosi ter delno prodajo premoženja v pokojninsko  blagajno vplačeval po 50 milijonov evrov letno. Prispeval je torej le dober odstotek potrebnih sredstev za izplačevanje pokojnin. A ob tem minimalnem prispevku sta še bolj pomembni dve značilnosti delovanja KAD-a:

 

  • kar je KAD vplačal v ZPIZ, je vanj toliko manj prispeval proračun (letni prispevki proračuna v ZPIZ so se gibali med 1,0 in 1,5 milijarde evrov, ker ima proračun zakonsko obvezo pokriti vsa manjkajoča sredstva pokojninske blagajne); ZPIZ torej zaradi vplačil KAD-a ni dobil niti evra več sredstev, enako kot če KAD-a sploh ne bi bilo,

 

  • in drugič, višina vplačil KAD-a ni imela nikakršnega vpliva na višino izplačanih pokojnin - te so se določale glede na veljavno zakonodajo in odločitve parlamenta, proračun pa je v ZPIZ nakazal razliko do potrebnih sredstev.

 

 

Kaj to pomeni? Tudi če bi v KAD ali nov Demografski sklad prenesli pet ali deset milijard evrov državnega premoženja, bi sklad prispeval nekaj več, proračun pa ustrezno manj. V vsakem primeru pa to ne bi imelo nobenega vpliva ne na višino in ne na zanesljivost izplačevanja pokojnin. Zanje jamči država s svojim imenom in vsem premoženjem in vsa manjkajoča sredstva je dolžna zagotavljati iz svojih tekočih prilivov (ali zadolžitve).

 

Višina prenosa premoženja na ločen sklad za potrebe izplačevanja pokojnin prav tako ne bi nič spremenila položaja javnih financ. Če na Demografski sklad prenesemo večji obseg premoženja, bo obveznosti proračuna za pokrivanje razlike v ZPIZ res nižja, a bo proračun imel tudi točno toliko manj prilivov iz tega premoženja in na koncu bo rezultat javnih financ popolnoma enak. Mnenje, da bi večji obseg sredstev na nekem skladu za potrebe pokojnin zagotavljal večjo varnost in zanesljivost izplačila, je v celoti zmotno. Teh virov bo v vsakem primeru premalo in razliko bo pokrivala država neposredno iz tekočih prilivov in ti so glavni garant za tudi bodoče redno izplačevanje pokojnin. 

 

Prenos večjega ali manjšega dela premoženja države v ločeni (Demografski) sklad torej ne predstavlja nobene večje garancije za varnost izplačevanja pokojnin v primerjavi z rešitvijo, po kateri ta sredstva v celoti ostanejo kar v upravljanju države preko kakorkoli imenovanih skladov. Bolj je pomembno, kakšno ter kako strokovno in učinkovito bo upravljanje tega premoženja, sam prenos pa ne bo vplival ne na višino pokojnin (te se določajo na drug način), ne na varnost izplačevanja. Vse premikanje med skladi in njihovo oblikovanje bi moralo služiti samo povečanju učinkovitosti upravljanja. Na žalost se to kaže bolj kot igra interesov in vpliva nad premoženjem, nima pa to povezave z interesi upokojencev po čim višjih pokojninah in zanesljivostjo njihovega izplačevanja.

 

Če  torej povzamemo:

 

  • ob ustreznem postopnem spreminjanju pokojninske zakonodaje, predvsem v smeri postopnega povečevanja starosti ob upokojitvi bodo potrebe po dodatnih finančnih sredstvih za redno usklajevanje in izplačevanje pokojnin obvladljive tudi čez desetletja kljub poslabšani demografski sliki (pri tem ni zanemarljivo, da smo v zadnjem "normalnem" letu 2019 za pokojnine dali najmanjši delež BDP v zgodovini samostojne Slovenije, skoraj pol nižjem kot v Italiji in tudi Avstriji - in to kljub že desetletju in več prisotnim ocenam, da se nam bo "pokojninski sistem sesul"),

 

  • glede na te ocene (pa tudi če bi bile nekaj slabše) ni smiselno dodatno obremenjevati tekočih javnih financ z namenom, da bi imeli bistveno več razpoložljivih sredstev čez desetletja - posebno zato, ker imamo relativno visok javni dolg in vsako dodatno zbiranje premoženja danes na drugi strani pomeni, da se bo povečeval tudi dolg oziroma se vsaj ne zmanjševal, kar pa je verjetno prvi cilj obvladovanja javnih financ (krepitev premoženja za dolgoročne potrebe Demografskega sklada pomeni pač poslabšanje tekočih proračunskih gibanj),

 

  • prenašanje večjega ali manjšega dela obstoječega premoženja države na ločen sklad (tj. Demografski sklad) za potrebe izplačevanja pokojnin nima dejansko nobenega učinka ne na višino ali varnost izplačevanja pokojnin, niti na celotne javne finance - več ko damo v Sklad in neposredno financiramo ZPIZ, ustrezno manj bo imel proračun, ki pa mora na koncu še vedno zagotoviti ves primanjkljaj sredstev za izplačilo; poudarjanje pomena in "borba" za Sklad sta tako samo v interesu določenih krogov za obvladovanje premoženja, na višino pokojnin pa vpliva nima.

 

Zaradi tega lahko mirno opustimo prepiranja in polemike, koliko premoženja bi prenesli v ločeni sklad za potrebe pokojninske blagajne. Na višino pokojnin in morebitno večje usklajevanje vplivajo samo odločitve politike o upravičenosti dviga in sposobnosti celotnih javnih financ. Za državo pa je ključno, da zagotovi čim bolj učinkovito upravljanje tega premoženja. Vse skupaj, tako rast pokojnin kot plač (blaginje prebivalstva) kot tudi zdravje javnih financ pa bo seveda odvisno predvsem od rasti produktivnosti, dodane vrednosti v gospodarstvu ter učinkovitega upravljanja javnega sektorja. Rasi produktivnosti dela (ne več dela, temveč bolj učinkovito delo z večjimi rezultati) in postopno spreminjanje pokojninske zakonodaje v smeri podaljševanja upokojitvene starosti (brez veliko nepotrebnih besed o ne vem kakšni reformi) bo najboljše zagotovilo tudi za rast in varnost izplačevanja pokojnin ter vzdržnost pokojninske blagajne - premikanje državnega premoženja iz levega v desni žep (iz enega v drug sklad) pa služi samo partikularnim interesom posameznih vladajočih skupin.

 

 

Prispevek je bil izvirno objavljen v Dnevniku 9. oktobra 2021 (vir) pod naslovom Ali res rabimo demografski sklad?.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
16
22.09.2022 23:00
Rusija ponovno močneje igra na karto zastraševanja Zahoda z možnostjo uporabe jedrskega orožja. Toda po uradni ruski jedrski ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
8
21.09.2022 21:35
Predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je vsem štirim predsednikom oziroma trem ... Več.
Piše: Jože Dežman
Pakistan sides with China to escalate Azerbaijan-Armenia conflict
1
20.09.2022 20:00
The last few years have witnessed China actively promoting its Belt and Road Initiative (BRI) by wooing countries which can ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
9
15.09.2022 19:00
Prihaja nova epizoda sage o volitvah slovenskega sodnika za Sodišče Evropske unije v Luksemburgu, kjer državo že celih 18 let ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
2
14.09.2022 19:00
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob na vseh mednarodnih srečanjih izpostavljata podporo Slovenije ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
China's invasion on Taiwan may soon become the question of time and opportunity
6
12.09.2022 22:00
China is behaving like a cornered cat after the stormy visit of US House Speaker Nancy Pelosi to Taiwan and that does not augur ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Balažic: Janković zastruplja prebivalce Moravške doline in jih spreminja v talce svoje sprevržene politike!
8
06.09.2022 19:00
Milan Balažic, nekdanji politik in diplomat, čigar partnerkaNina Krajniknamerava jeseni kandidirati na predsedniških volitvah, ... Več.
Piše: Uredništvo
Je skoraj izravnan proračun za letos 2022 res presenečenje, ali pa rezultat nerealnega načrtovanja 2,5 milijardnega primanjkljaja?
4
05.09.2022 22:00
Po dveh letih več kot trimilijardnega letnega proračunskega primanjkljaja so letošnja proračunska gibanja kar nekakšno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi suše so hidroelektrarne proizvedle toliko manj elektrike, da je Slovenija uvozila že četrtino vse porabljene elektrike
9
01.09.2022 19:00
Energenti so tema, ki ji zadnje čase namenjamo največ pozornosti. Na eni strani skrb glede zanesljivosti oskrbe, predvsem plina, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinovo milijardno zavezništvo z Indijo v orožju in tehnologijah
11
31.08.2022 21:00
Dva meseca pred začetkom tako imenovane posebne operacije v Ukrajini je Vladimir Putin z Indijo sklenil strateško, tržno in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kapitulacija Marte Kos in zadrega svobodnjakov ali kdor drugem očita streljanje kozlov, je lahko hitro žrtev lastnega napuha
18
30.08.2022 21:30
Po bolj ali manj pričakovani kapitulaciji Marte Kos je jasno, da se boj za predsedniško mesto bije med Natašo Pirc Musar in ... Več.
Piše: Uredništvo
Velemesto privilegijev: Ruski kolonialni imperij se začne in konča v Moskvi
20
26.08.2022 20:00
Ruska prestonica je v več pogledih velika anomalija, vojna v Ukrajini je to razkrila pred celim svetom. Apetiti ogromne Moskve, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
China is utilizing bots on social media to influence opinions about Xinjiang
5
25.08.2022 20:00
The use of strategic data sources, such as public opinion mining of social media platforms headquartered in the United States, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Zahodni voditelji v zadnjih letih niso pokazali veliko odločnosti, da bi zmanjšali svojo odvisnost od energije avtoritarnih režimov."
12
21.08.2022 21:27
Politični voditelji seredno srečujejo z dilemo, ali ohraniti interese svojega naroda ali biti zvest moralnim normam pri ... Več.
Piše: T-Fai Yeung
Zima brez plina: Politika Evropske unije nas je pripeljala do točke, kjer morda ni več povratka
21
19.08.2022 22:50
V primeru Rusije in oskrbovanja z zemeljskim plinom bi se lahko politiki na lastno pobudo pustili podučiti še precej pred letom ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
8
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.746
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.230
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.378
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.230
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.015
06/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.984
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 866
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 909
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 523
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.129