Komentar

Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!

Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še zmeraj lažejo. Ta misel je nekako zamrznjena v času, ki ga živimo. Ruski disident in nobelovec jo je zapisal v obdobju, ko je bilo treba paziti, kaj je človek rekel. Danes je vseeno, kaj človek reče, saj je njegovo mnenje približno tako relevantno kot lanski sneg, dogaja pa se tudi to, da kakšnemu napačnemu kandidatu pripišejo besede, ki jih ni izrekel.

24.10.2021 12:50
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Andrej Vizjak   Bojan Petan   Dnevnik   mediji   država   Podvin   ustava   Saša Zagorc   Rok Svetlič   Aleksander Solženicin

V razmerah, ko se nam pred očmi dogaja demontaža države, bi moralo biti ustavno sodišče absolutni varuh ustavnosti in zakonitosti, takorekoč oaza normalnosti, ustavni sodniki pa nesporne pravne in moralne avtoritete.

Vstopamo v novo fazo razvoja družbenih odnosov in politike na Slovenskem. To, kar se (nam) dogaja zdaj, je vojna vseh proti vsem. Za dosego cilja so povsem odkrito dovoljena vsa sredstva; laži, izsiljevanja, ponaredki in celo grožnje. Mediji se aktivno vključujejo v politični konflikt med vlado in opozicijo. Razen redkih idealistov, ki še vedno verjamejo politikom, so mediji bolj ali manj odkrito vstopili v politično areno deloma zaradi neposrednih ekonomskih koristi njihovih lastnikov, deloma zaradi osebnih zamer, ki jih lastniki gojijo do oblastne oligarhije. Veliko velikih egov je namreč prizadetih in ko se politika enkrat začne odvijati na osebni ravni, je država le še kolateralna škoda. Zaradi tega absolutnega razkola na dva bloka, ki spominja na tistega pred osemdesetimi leti, v Sloveniji takorekoč ni več prostora za normalno, odprto in pluralno razpravo. Ni več prostora za liberalno usmerjene medije, kakršen je denimo portal+. Tisto, kar je bilo še včeraj normalno, je danes anomalija. Družbeni podsistemi so talci ene ali druge politične paradigme, ki najbolj hromi javno oziroma državno upravo. Celo pravniki so naposled odvrgli figov list in v spopadu za nadzor nad ustavnim sodiščem poteptali osnovna etična načela in moralne standarde.

 

Znašli smo se pred zidom. Tisto, kar je naš največji problem, ki konkretno načenja državo, je njena demontaža. Ko so "founding fathers" leta 1991 v Podvinu sestavljali ustavo, jih je prežemal romanticizem. Bržkone zaradi tega niso imeli v mislih izrednih razmer, kakršne so v republiki nastopile v zadnjih 18 mesecih. Sistem, kakršnega so zasnovali očetje ustave, ni previdel takšnih napetosti v družbi in politiki, kakršnim smo priča danes, niti takšnih ekstremnih konfliktov med vejami oblasti, ki se dogajajo zadnje čase.

 

Medtem ko smo se plebejci ukvarjali s provokacijami, povezanimi z 20. stoletjem (da niti ne naštevam konkretnih primerov), so nam počasi, a zanesljivo demontirali državo. Naklepno ali iz hude malomarnosti, saj je vseeno. Podobno kot v kriminalki Umor na Orient ekspresu bomo šele na koncu izvedeli, da so pri tem zločinu sodelovali pravzaprav vsi politični akterji. Iz različnih motivov, a z istimi cilji: moč, oblast in denar.

 

Da se politiki per definitionem posvečajo boju za oblast, je seveda razumljivo. Težje je zagovarjati sporne, celo nezakonite metode, s pomočjo katerih bi se radi dokopali do oblasti. Opozicija si želi zmage na volitvah, vladna koalicija bi rada ostala na oblasti. V ta spopad se aktivno vključujejo mainstream mediji oziroma njihovi tajkunski lastniki. Maščevanje, sla po oblasti in denarju so glavni motivi za prestop Rubikona politične korektnosti in zlorabo profesionalnih standardov. Ker očitno niso dovolj volitve vsake štiri leta (ali prej, saj je vseeno). Niso dovolj instrumenti parlamentarne demokracije (interpelacije, referendumi, ustavne obtožbe ipd.). Vključiti je potrebno še ulico in izvajati pritisk na zakonodajno in sodno oblast. Diskreditirati je potrebno vsakega kandidata, ki nima pravega pedigreja, ko gre za volitve ustavnega sodnika. Dovoljeno je ponarejati zvočne posnetke pogovorov, do katerih tako alo tako ne bi prišli na zakonit način; ne le nezakonito zvočno snemanje, pač pa tudi ponarejanje posnetka sta nova "poklicna standarda" naših političnih operativcev. Ko aktualnega okoljskega ministra najbolj senzacionalistična komercialna televizija v državi obtoži (beri: obsodi), da je predsedniku uprav Dnevnika, DZS in Term Čatež leta  2007 po telefonu svetoval, naj ne plača davka, se nihče ne spomni, da bi vsaj za kratek komentar vprašal tudi Bojana Petana. Kot da bi se Andrej Vizjak pogovarjal z marsovcem. Še absurdnejše pa je to, da Petana, ki ga ponaredek obremenjuje prav toliko kot Vizjaka, za mnenje niso vprašali niti na Dnevniku, kjer so pompozno objavili članek (vir) o tem, kako je razkritje o Vizjakovih nasvetih "šokiralo Slovenijo". Šokirali so v bistvu na Dnevniku, ko Petanu niso namenili niti vrstice. Če to ni anti-novinarstvo, potem res ne vem, kaj bi lahko bilo še večji poraz slovenske "sedme sile" ...

 

Vedno bolj se namreč kaže, da je slovenski žurnalizem v zadnjem desetletju, ko so šli mediji čez tretjo fazo privatizacije, postal tako obupno slab in celo bolj skorumpiran, pokvarjen kot slovenska politika. To je zagotovo precej šokantna ugotovitev, ki pa se iz dneva v dan potrjuje. V okolju, kjer velika večina medijev ni več zmožna opravljati svoje temeljne družbene funkcije (nadzor oblasti), je seveda toliko lažje demontirati državo in njene atribute. Mediji so eden glavnih krivcev, da smo Slovenci v zadnjih tridesetih letih intelektualno tako nazadovali, takorekoč zaspali in posledično nismo dojeli, kaj se (nam) dogaja. Namesto, da bi lajali na nepridiprave, ki so nam v različnih korupcijskih hobotnicah kradli denar, so mediji (po)skrbeli za poneumljanje ljudi in še posebej za njihovo uspavanje.

 

Zgodba o ponarejenem posnetku, na katerem Vizjak nagovarja Petana, naj utaji davke, ima nekaj paralel s škandalom, povezanim z volitvami ustavnega sodnika, kar naj bi se v državnem zboru zgodilo prihodnji teden. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc je namreč na tviterju "namočil" edinega kandidata Roka Svetliča, češ da je lani poleti na zaprtem posvetu o noveliranju Zakona o tujcih na ministrstvu za notranje zadeve v prisotnosti ministra Hojsa izjavil, da mora država, če "ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje".

 

Profesor Zagorc je bil seveda zgrožen nad takšno izjavo, vendar se je oglasil šele po dobrem letu. Ostali udeleženci sestanka (Aleš Hojs, Boštjan Šefic, Samo Bardutsky, Matej Avbelj in Janez Čebulj) se prav tako doslej niso oglasili, čeprav je Zagorčev profesorski kolega in zaveznik Bardutzky potrdil Zagorčeve obtožbe (in to prav tako na tviterju). Rok Svetlič je Zagorčeve obtožbe ostro zanikal in povedal, da česa takšnega nikoli ni izrekel. Posredno mu je pritrdil nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj, češ da se ne spomni, da bi na tistem sestanku kdo izjavil kaj takšnega.

 

Skratka, imamo besedo proti besedi. Komu verjeti?

 

Zakaj se na Svetliča ni usul plaz že prej, recimo takoj po tistem, ko naj bi govoril o "streljanju migrantov na meji"? Morda zato ne, ker takrat še ni kandidiral za ustavnega sodnika? Morda zato ne, ker ni dokaza, da bi Svetlič res to izjavil? O Sašu Zagorcu, predavatelju na ljubljanski Pravni fakulteti, študenti nimajo najboljšega mnenja. Na razvpiti spletni strani profesorji.net  (vir), kjer študenti ocenjujejo profesorje, je Zagorc takorekoč obsojen na kritike, saj je prejel eno samo pohvalo, pa še ta je tipično moško šovinistična (profesor Zagorc je "car" in je nesramen samo do "zabitih avš") ... mimogrede pa naletimo še za zanimivo opazko, da Zagorčeva dolgočasna predavanja "rešuje" njegov kolega Samo Bardutzky. Če so to opazili že študenti na fakulteti, potem morda niti ni naključje, da je od šesterice pravnikov, ki so bili ob Svetliču in Zagorcu prisotni na sestanku, edino Bardutzky potrdil navedbe, ki jih je Saša Zagorc objavil na tviterju. Zanimivo, mar ne?

 

Če pustimo ob strani aroganco nekega profesorja, ki zagotovo ni predmet javne razprave ali medijske obdelave, potem je v tej zgodbi o "ponarejeni obtožbi" na rovaš Pahorjevega kandidata za ustavnega sodnika vsekakor potrebno pogledati širši kontekst. Ljubljanska pravna fakulteta je v zadnjih letih izgubila precejšnji del monopola, ki ga je imela v pravni(ški) sferi, pojavila se je konkurenca. Resda so v trenutni sestavi Ustavnega sodišča trije precej izraziti predstavniki te fakultete, ki se za izvolitev lahko zahvalijo predvsem kolegu in prijatelju Miru Cerarju, vendar to očitno še ni dovolj. Špela Mežnar, Matej Accetto in Marijan Pavčnik so precej predvidljivi, ko gre za glasovanje oziroma ločena mnenja. Poleg tega je na Beethovnovi že nekaj časa čutiti prisotnost "rezultatskega odločanja", o čemer je pred dvema letoma govoril Andraž Teršek v intervjuju za portal+ (vir). Ob Klemnu Jakliču, ki kot sodnik že od prvega dne razbija monolitnost ustavnega sodišča, je očitno nastala zadrega ob možnosti, da bi bil za ustavnega sodnika izvoljen še nekdo, ki ni ukalupljen oziroma "pravilno usmerjen". Ob razmerju 7:2 je zavladala panika že ob misli, da bi se razmerje utegnilo spremeniti v 6:3.

 

Ne bodimo torej naivni. Ustavno sodišče je samostojno in neodvisno natanko toliko kot sodniki, ki tam sedijo. V razmerah, ko se nam pred očmi dogaja demontaža države, bi moralo biti ustavno sodišče absolutni varuh ustavnosti in zakonitosti, takorekoč oaza normalnosti, ustavni sodniki pa nesporne pravne in moralne avtoritete. Ne vem, zakaj mi gre ob tem stavku malce na smeh. Očitno ne verjamem več v laži, ki nam jih prodajajo. Ali če končam z mislijo Aleksandra Solženicina, s katero sem začel: "Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še zmeraj lažejo."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.624
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.563
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.770
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.271
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.039
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412