Razkrivamo

Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev

Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko število inteligentnih ljudi preprosto izbrisanih in svojih genov niso mogli prenesti na potomce. Komunistični teror je bil namreč nesorazmerno usmerjen proti višjim slojem, kar z genetskega vidika nakazuje, da je imel disgenetične učinke na genski zapis populacij žrtev. Kaj to pomeni? Da bi se z odstranitvijo višjih razredov na splošno znižala genetska kakovost populacije. Profesor Tom Sunić, nekdanji profesor politologije na kalifornijski univerzi (University of California) in kasnejši hrvaški diplomat, je že pred več kot desetletjem o tem objavil izjemno provokativen prispevek v reviji The Occidental Observer. Njegovo izhodiščno vprašanje, zakaj je inteligenčni kvocient (IQ) Hrvatov nižji od evropskega povprečja, se hočeš nočeš vrača na razvpito prizorišče hrvaškega holokavsta, aristocida: Pliberk ali Bleiburg, kot mu pravijo naši severni in južni sosedi. Bleiburg je pomenil nasilno izginotje hrvaškega meščanskega razreda leta 1945. 

Za prevod se zahvaljujemo profesorju Boštjanu M. Zupančiču.

29.10.2021 21:00
Piše: Tom Sunić
Ključne besede:   Tom Sunić   komunizem   Hrvaška   Jugoslavija   vzhodna Evropa   Sovjetska zveza   Bleiburg   Aleksander Zinovjev   homo sovieticus

Foto: Wikimedia

Do jugoslovanske krize leta 1990 in poznejših divjih medetničnih pobojev najbrž ne bi prišlo, če bi imeli visoko inteligentne in visoko izobražene nekomunistične in nefašistične politike.

Pri preučevanju komunističnega terorja so bile uporabljene različne metode z različnih področij; od politologije, zgodovinopisja, filozofije do mednarodnega prava. Impresivno število knjig o komunističnih zločinih je opazovalcem omogočilo razumeti ta edinstven pojav dvajsetega stoletja, ki neizogibno povzroči veliko in čustveno ogorčenje, čemur sledi nenehno tarnanje o različnih številih trupel. Naj gre za nekdanjo komunistično Kambodžo ali nekdanjo komunistično Poljsko, v zavesti mnogih državljanov nekdanjih komunističnih držav je komunizem sinonim za nečloveški politični sistem.

 

Kljub padcu komunizma kot ideološkega in politično-pravnega sistema so komunistične ideje o egalitarizmu in veri v stalni gospodarski napredek še vedno žive, čeprav v drugih oblikah in pod drugimi imeni ter celo med ljudmi, ki se označujejo za antikomuniste. Morda je razlog za to dejstvo, da so ideje enakosti, internacionalizma ("globalizma") in gospodarske rasti morda lažje uresničljive ali se vsaj zdijo lažje uresničljive na liberalnem, kapitalističnem Zahodu kot v nekdanjih "realsocialističnih" državah na Vzhodu.

 

Komunistični sistem je bil doslej le malo preučevan v okviru sodobne genetike. Kot je razloženo v nadaljevanju, je bil komunistični teror vsaj včasih nesorazmerno usmerjen proti višjim slojem. Z genetskega vidika to nakazuje, da je imel disgenetične učinke na genski zapis populacij žrtev - to pomeni, da bi se z odstranitvijo višjih razredov na splošno znižala genetska kakovost populacije.

 

Richard Lynn in Tatu Vanhanen navajata, da se povprečni IQ v evropskih državah giblje med 90 in 100. Ugotovila sta, da je povprečni IQ Hrvatov slabih 90. Zakaj je IQ Hrvatov tako skromen?

 

Poleg tega, da je IQ morda nižji, se lahko vprašamo tudi naslednje: Ali je komunizem v nekdanji Sovjetski zvezi ali v nekdanji komunistični Jugoslaviji porodil posebno podvrsto ljudi, ki so nagnjeni h komunizmu?  Ali je narodil ljudi, ki bi se v pretežno birokratskem režimu z malo možnosti za osebno svobodo dobro počutili in se v njem dobro znašli?

 

 

***

 

Pravzaprav je komunistični način življenja dobro opisal že nekdanji ruski disident in pisatelj Aleksander Zinovjev v svojem delu Homo Sovieticus (1982). Zinovjev je v preučevanje komunistične patologije uvedel izraz homo sovieticus, čeprav bolj kot literarno metaforo in ne kot izraz za posebno antropološko vrsto. Gledano z vidika sociobiologije, Zinovjev homo sovieticus ni le literarna figura, ki odraža poseben življenjski slog, ali alegorija za komunizirane množice v nekdanji Sovjetski zvezi ali nekdanji Jugoslaviji. Je svojevrstna biološka podvrsta sodobnih množičnih demokracij.

 

Zinovjev se je dobro zavedal, da komunizem neposredno nagovarja najnižje vzgibe vsakega človeškega bitja in da je zato idealen sistem za prihodnje kolektivne masovne družbe, ki se soočajo s krčenjem naravnih virov. Za razliko od nestanovitnega sistema prostega trga komunizem delavcem zagotavlja občutek popolne psihološke varnosti in ekonomske predvidljivosti, ne glede na to, kako špartanski so lahko njihovi življenjski in delovni pogoji. Samo z dešifriranjem takšne komunistične miselnosti bodo zahodni opazovalci lahko razumeli čudne občutke "jugonostalgije" ali ljubeče spomine na Stalina v postkomunistični Vzhodni Evropi - celo med nekdanjimi žrtvami komunizma in kljub grozljivi zapuščini Gulaga in Koljme. Komunistični delavski moto, ki ga je tako pogosto analiziral Zinovjev, to najbolje povzame: "Nihče me ne more plačati tako malo, kot malo lahko delam."

 

 

Aristocid v Bleiburgu in komunistična polja smrti

 

Hrvaški Bleiburg je ime za množično pobijališče v južni Avstriji. Sredi maja 1945 se je več sto tisoč bežečih etničnih nemških in hrvaških civilistov in vojakov predalo Britancem - le da so jih ti nemudoma predali napredujočim in zmagovitim jugoslovanskim komunističnim enotam. Pozneje je izraz "Bleiburg" postal prispodoba za hrvaški holokavst in ga še dolgo po drugi svetovni vojni na sodobni Hrvaškem pogosto uporabljajo tisti, ki so trpeli pod komunistično nadvlado. V kolektivnem spominu Hrvatov beseda "Bleiburg" pomeni absolutno biološko katastrofo, katere zgodovinske, psihofizične in antropološke (in kraniometrične?) posledice še niso ovrednotene. Beseda Bleiburg za Hrvate pomeni to, kar za Poljake pomeni beseda Katyn ali za Jude Auschwitz. Čeprav je pravo število mrtvih v Bleiburgu predmet čustvenih polemik, je nekaj gotovo: Bleiburg je pomenil nasilno izginotje hrvaškega meščanskega razreda leta 1945.

 

Beseda "aristocid" je prvič prišla v angleški besednjak po zaslugi Nathaniela Weyla, nekdanjega ameriškega komunista judovskega rodu, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja postal slaven, potem ko se je spreobrnil v radikalnega antikomunista in obsojal svoje nekdanje komunistične tovariše. V eseju Zavist in aristocid Weyl opisuje, kako se zaradi zavisti manj inteligentni ljudje vedejo zločinsko in zlonamerno. Weylov koncept aristocida omogoča lažje razumevanje resničnih razlogov za krvavo ravnanje jugoslovanskih komunistov, ki so po drugi svetovni vojni izvajali obsežne poboje nad civilisti hrvaškega, srbskega in nemškega meščanstva. Jugoslovanske tajne policije (OZNA in UDBA) pri nenehnih čistkah niso vodili le ideološki razlogi, tj. znameniti "razredni boj", temveč prej prvinska zavistna čustva in zavest, da so številni protikomunistični in nacionalistični hrvaški intelektualci lepši, pametnejši ali bolj moralno neoporečni od njih. Nemški general in obveščevalec Lothar von Rendulic, ki je dobro poznal komunistično gverilsko miselnost na Balkanu, opisuje kanibalske prakse jugoslovanskih partizanov proti nemškim vojakom Wehrmachta in piše, kako so ga nemški vojaki prosili za premestitev z balkanske na vzhodno fronto. (Gekämpft-gesiegt-geschlagen, 1952). Velika škoda je, da številne tovrstne knjige niso bile prevedene niti v hrvaščino niti v angleščino.

 

John Glad je v svoji pomembni knjigi Future Human Evolution opozoril, da so komunistični genocidi neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti novih narodov Vzhodne Evrope, ker je bilo veliko število inteligentnih ljudi preprosto izbrisanih in svojih genov niso mogli prenesti na potomce. Lahko rečemo, da so bili vsi vzhodnoevropski narodi podvrženi precejšnjemu izčrpavanju svojega genskega bazena. V tem je past mamljive ideologije egalitarizma in njenega najbolj očitnega izrodka, komunizma: Ti ideologiji učita, da so vsi ljudje enaki, iz česar logično sledi sklep, da je lahko vsakdo po svoji volji zamenljiv in nadomestljiv ter da se njegova replika zlahka reproducira v drugem družbenem okolju.  Star jugoslovanski komunistični pregovor, ki je še vedno živ v hrvaškem javnem življenju, pravi: "Nihče ni nenadomestljiv!"

 

Podobne teze o "nepogrešljivosti" in "odvečnosti" je že prej postavil sovjetski domnevni znanstvenik Trofim Lysenko, ki je trdil, da je na Antarktiki mogoče gojiti pšenico in da je inteligentne državljane mogoče proizvajati v skladu s petletnim načrtom komunistične partije.

 

Ta teza, da družbeno-gospodarsko okolje ustvarja čudeže, je še vedno razširjena, čeprav v svoji mehkejši različici, v večrasni Ameriki. Liberalna filozofija "dejavnika vplivanja na vzgojo" (nurture) se zdi idealno orodje za male prestopnike, neprilagojene posameznike in zlasti za ljudi z nižjo inteligenco, ki praviloma za svoje telesne in moralne pomanjkljivosti krivijo "nekoga drugega". Formula za takšno prokrustovsko etiko postane razvidna iz leksikalne in pravne prevare, znane kot "afirmativna diskriminacija" v ZDA, ki je v bistvu kopija tega, kar je multikulturna komunistična Jugoslavija imenovala "kvota republiških ključev". Ta jugoslovanska različica afirmativne akcije je pomenila, da je morala vsaka nekdanja jugoslovanska komunistična republika zagotoviti svoj delež komunističnih hlapcev, da bi prejela zvezne bonitete.

 

Od začetka boljševiške revolucije v Rusiji so komunistični revolucionarji ciljali na predrevolucionarne elite - ruske aristokrate, krščansko duhovščino, etnično nemški srednji razred in vse tiste, katerih inteligenca in znanje sta bila nadpovprečna. Zaradi tega komunizem s svojim naukom o enakosti še vedno zelo cenijo velike množice deprivilegiranih posameznikov, zlasti pa frustrirani intelektualci, saj poudarja dogmo o "enakih možnostih z enakimi dosežki".

 

 

***

 

Treba bi bilo opraviti študije o točnem številu hrvaškega meščanskega prebivalstva, ki so ga po letu 1945 pobili jugoslovanski komunisti. Morda bi forenzične študije mrtvih kosti, raztresenih v številnih neznanih grobovih in jamah po vsej južni Avstriji, Sloveniji in Hrvaški, razkrile zanimive podatke o padcu IQ med današnjimi Hrvati. Francoski avtor Christopher Dolbeau se je zelo potrudil in navedel imena neštetih hrvaških umetnikov in znanstvenikov, ki so umrli v komunističnih genocidih leta 1945 in pozneje (pisatelji: John Softa, Marijan Marijašević, Marijan Blažič, Bonaventura Radonić, Kerubin Segvić, Jerko Skračić, Vladimir Jurčić; pesniki: Stanko Vitković, Branko Klarič, Vinko Kos, Gabriel Cvitan; novinarji: Stanko Vitković, Branko Klarič, Vinko Kos, Gabriel Cvitan, Vilim Peros, Daniel Uvanović, Tias Mortigjija idr.). Če tem imenom dodamo še imena hrvaških inženirjev, tehnikov, vojaških častnikov, duhovnikov - vseh razredov ljudi z nadpovprečnim IQ, je številka človeških žrtev med hrvaškimi intelektualci po drugi svetovni vojni res zastrašujoča (Croatie, Sentinelle de l'Occident, 2005).

 

Komunizem in v veliki meri tudi sodobni liberalizem po svoji naravi spodbujata povprečnost in brezvoljnost, saj je vsakdo, ki izstopa iz povprečja, hitro oklican za "meščansko, fašistoidno deviacijo". Na podlagi grobih ocen človeških žrtev v Jugoslaviji bi lahko ugibali tudi o poznejših političnih dogodkih v Jugoslaviji, vključno z nenujno vojno med dvema podobnima narodoma, Srbi in Hrvati, leta 1991, ki so jo v veliki meri organizirali nekdanji komunistični srbski oziroma hrvaški aparatčiki. Poleg tega je imela Hrvaška tudi svoj "tihi Bleiburg", tj. prostovoljni odhod več kot milijona Hrvatov v zahodne države med letoma 1945 in 1990.

 

Ob predpostavki, da se ta biološka katastrofa ni zgodila, bi Hrvaška danes morda dosegla nekaj pomembnih dosežkov na nekaterih področjih znanosti - in to ne le na področju športa ali nogometa. Enako velja za vse vzhodnoevropske države, razen ene podrobnosti: Hrvati, Estonci in Litovci so majhni narodi in čas, potreben za obnovo njihovega genskega bazena je zgodovinsko gledano daljši.

 

Postavimo lahko še dodatno hipotezo. Do jugoslovanske krize leta 1990 in poznejših divjih medetničnih pobojev najbrž ne bi prišlo, če bi imeli visoko inteligentne in visoko izobražene nekomunistične in nefašistične politike, kot sta bila pokojni Srb Milan Stojadinović (ki je leta 1945 odšel v Argentino) in njegov hrvaški kolega Vlatko Macek (ki je istega leta odšel v Združene države). Nasprotno pa, če na hitro pogledamo fenotip voditeljev tako na Hrvaškem kot v Srbiji leta 1991, nas preseneti, da so bili vsi nekoč navdušeni udeleženci iste jugoslovanske komunistične miselnosti.

 

 

***

 

Umori in preganjanje inteligentnih ljudi vodijo v gospodarsko nazadovanje. Zimbabve (nekdanja Rodezija) je bil nekoč glavna afriška država izvoznica pšenice. Danes mora zaradi nesposobne vlade hrano uvažati. Alžirija je bila nekoč žitnica Francije, zdaj pa je kljub temu, da je ena glavnih svetovnih izvoznic zemeljskega plina in nafte, odvisna od velikega uvoza hrane. Ni čudno, da je bil tako imenovani sovjetski čudež - predvsem izstrelitev vesoljske rakete Sputnik v orbito - posledica prizadevanja ujetih nemških znanstvenikov. Na Hrvaškem je še danes neizrečena resnica, da je bil tako imenovani "jugoslovanski čudež v 60. letih prejšnjega stoletja" posledica nemških suženjskih delavcev (tj. ujetih etničnih Nemcev in nemških vojnih ujetnikov, 1945-50).

 

Ob predpostavki, da bi Hrvaška ohranila svoj genetski nabor in da ne bi prišlo do tragedije v Bleiburgu, ob predpostavki, da se več sto tisoč Hrvatov ne bi izselilo v zahodne države, ni izključeno, da bi bila Hrvaška danes dinamična država z 8 do 10 milijoni prebivalcev (približno dvakrat več kot danes), s povsem drugačnimi političnimi elitami in političnimi vrednotami. Tako ostaja oblikovanje javnega mnenja na Hrvaškem še danes privilegij sinov in hčera nekdanjih komunističnih veljakov, katerih lastna stvar ne bo minila.

 

Na sociobiološke analize lahko liberalni mediji gledajo s posmehom. Vendar pa vsak posameznik krvavo dobro ve, kateremu plemenu ali inskupini pripada, ko "pride do stiske" - katera je njegova prava in-skupina. Če ne bo priznal svojih rasnih ali etničnih sorodnikov ali svojega "teritorialnega imperativa", ga bo "Drugi" brez oklevanja na to opozoril. Morda se sliši cinično, vendar je precejšnje število Hrvatov svoj nacionalistični kredo odkrilo šele leta 1990 - ko se je na obzorju začela pojavljati komunistična in srbska grožnja. Odkritje takšne "negativne pripadnosti" morda jutri čaka tudi Američane, zaradi česar bi lahko bil primer nekdanje Jugoslavije videti kot prepir v otroškem vrtcu.

  

Podzavestno se vse rase zavedajo tistega starega latinskega pregovora, da "značaj človeka leži v njegovem obrazu" (in facie legitur homo). Friedrich Nietzsche pa je bil še bolj neposreden, ko je spomnil na staro evropsko modrost "monstrum in anime, monstrum in fronte" (pošast po duhu, pošast v obrazu). Prevedeno v slovenščino: političnega goljufa prepoznamo po izrazu njegovega ksihta.

 

Prevedel: prof. dr. Boštjan M. Zupančič

  

Dr. Tom Sunić je avtor, prevajalec, nekdanji ameriški profesor politologije in nekdanji hrvaški diplomat (vir, vir). Prispevek je bil objavljen v The Occidental Observer pod naslovom Dysgnics of a Communist Killing Field: The Croatian Bleiburg (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
6
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.917
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.698
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.509
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.588
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.306
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.452
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 768
09/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 767
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 558