Komentar

Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!

1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, kolikor bo trajal bržkone najpomembnejši mednarodni dogodek v tem letu, poskusili zbližati stališča in doseči soglasje okoli ključnih vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Razmere so namreč skrajno resne. Tako hudo še ni bilo; povprečna globalna temperatura narašča hitreje od pričakovanj, del znanstvenikov je celo prepričani, da smo tik pred tem, bomo dosegli "point of no return", drugi pa so malenkost bolj optimistični in menijo, da je še čas, ko človeštvo lahko prepreči svoj kolektivni samomor. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) namreč prav podnebne spremembe predstavljajo največjo zdravstveno grožnjo za človeštvo.

25.10.2021 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Glasgow   Škotska   podnebje   COP26   ZDA   Kitajska   EU   Rusija   Fit 55   Slovenija   diplomacija   Biden   Putin   Afrika   Azija   Brazilija

Foto: arhiv portal+

Milijoni ljudi naj bi v prihodnje zaradi podnebnih sprememb zapuščali predvsem pod saharsko Afriko, južno Azijo in Latinsko Ameriko. Grozijo spopadi za vodo.

Zadnjega dne oktobra se bo v Glasgowu na Škotskem začelo letošnje najpomembnejše multilateralno srečanje, nekateri celo menijo, da bo to najpomembnejše srečanje za nekaj naslednjih let, če ne desetletij. Trajalo bo od 1. do 12. novembra in si zasluži vso našo pozornost. Odločitve srečanja ali njihova odsotnost bodo krepko zaznamovale naša življenja. Govora je o podnebnem vrhu OZN oziroma COP26, se pravi o 26-tem srečanju držav članic Okvirne  konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP). Sprejeta je bila leta 1992 v Riu de Janeiru s ciljem zmanjšati učinek človekovih dejanj na podnebne spremembe. Ratificiralo jo je že 197 držav. Na COP se oceni napredek in sprejmejo odločitve za naprej. Med dosedanjimi COP je potrebno omeniti COP21 leta 2015 v Parizu oziroma Pariški podnebni sporazum. Podpisalo ga je 174 držav in EU. Z njim so si države zadale konkretni cilj, da se povečanje povprečne svetovne temperature ohrani pod dvema stopinjama Celzija oziroma blizu 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Planet bi se tako obvarovalo pred grozečo katastrofo. Pri tem se naj bi uveljavilo načelo skupne, vendar različne odgovornosti. Razvitejše države in večji onesnaževalci naj bi prevzeli večjo. Velja dodati, da so največji onesnaževalci ozračja Kitajska, ZDA, Indija, Rusija in Japonska

 

Sedaj, ko je več ali manj jasno in splošno sprejeto, da je vzrok vse pogostejšim vremenskim katastrofam prav človek (prispevek goveda bomo pustili ob strani) so stvari vsaj na prvi pogled jasne. Potrebno je takojšnje ukrepanje in ve se, kako. Vendar se močno zapleta pri višini in trdnosti prispevkov posameznih držav k doseganju omenjenega cilja. Veliko jih pričakuje, da bodo smelejše poteze vlekle druge. Spet druge čakajo na tehnološke preboje. Po besedah Antonia Guterresa, generalnega sekretarja OZN, gredo stvari trenutno bolj proti segrevanju za dodatnih več kot tri stopinje Celzija. Povprečna globalna temperatura tako narašča hitreje od pričakovanj. Na to je v svojem zadnjem poročilu avgusta letos opozoril tudi Medvladni panel za podnebne spremembe. Kot medvladna organizacija je bil ustanovljen leta 1988 z namenom, da nepristransko oceni podnebne spremembe in predlaga znanstveno utemeljene rešitve. 

 

COP26 - letošnja podnebna konferenca v Glasgowu - naj bi torej postregel z novimi, višjimi, hitrejšimi in predvsem trdnejšimi prispevki, ti so namreč prostovoljni. Govora je predvsem o nadaljnjem omejevanju uporabe oziroma zgorevanja fosilnih goriv in prehodu na zeleno gospodarstvo. Kot je znano, zaradi povečanih emisij in koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, prihaja do učinka tople grede in povišanja temperature ter s tem do škodljivih posledic. Ogrožena je vzdržnost okolja, pa tudi gospodarstva in ne nazadnje naše zdravje. Podnebne spremembe poslabšujejo obstoječe grožnje globalni varnosti in ustvarjajo nove. Vse kaže, da bodo prav podnebne spremembe vplivale na mednarodne odnose (mednarodno stabilnost, varnost in mir) bolj kot karkoli drugega.

 

Migracije, denimo, kot posledice podnebnih sprememb povzročajo nevarna družbena vrenja in politične napetosti tako znotraj držav kot med njimi. Milijoni ljudi naj bi v prihodnje zaradi podnebnih sprememb zapuščali predvsem podsaharsko Afriko, južno Azijo in Latinsko Ameriko. Grozijo spopadi za vodo. Podnebne spremembe oziroma globalno segrevanje imajo torej tudi širše, geopolitične posledice. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) podnebne spremembe predstavljajo tudi največjo zdravstveno grožnjo za človeštvo. To so potrdili tudi konkretni izsledki nedavne raziskave, ki jo je opravilo preko sto priznanih zdravnikov in zdravstvenih strokovnjakov. Objavila jih je znana zdravniška reviji Lancet.

 

Podnebne spremembe ne povzročajo le ekstremnih vremenskih pojavov, ki prinašajo razdejanje, ampak zaradi njih in njihovih posledic zbolevajo in umirajo tudi ljudje. Na primer zaradi ekstremne vročine. Vodijo tudi k pomanjkanju hrane in k lakoti, na primer zaradi suše, pozebe ali toče in tudi k izbruhom bolezni, v primerjavi s katerimi bi bil Covid-19 malenkost. Znano je, da se insekti, ki širijo tropske bolezni zaradi povišane temperature selijo proti severu in jugu kot tudi v višje gorate predele. Ob topitvi permafrosta (trajno zmrznjena tla) v Sibiriji se v ozračje ne sprošča le metan, ampak prihajajo na plan tudi bakterije, odporne na antibiotike in nepoznani virusi.

 

V ozračju je vse več cvetnega prahu, kar je vse prej kot dobro za astmatike in ljudi z dihalnimi, pljučnimi težavami. Ekstremne poplave in katastrofalne nevihte večajo nevarnosti kolere in drugih bolezni, ki se prenašajo z vodo. Svoje prispevajo plesni v domovih, ko se voda umakne. Dim gozdnih požarov vdira v pljuča in krvni obtok ljudi na stotine kilometrov stran. Predvsem pa se je treba zavedati, da ljudje umirajo zaradi vdihavanja drobnih delcev, ki sicer nastajajo pri vsakem vsakdanjem izgorevanju fosilnih goriv. Na milijone ljudi tako nepotrebno umre prezgodaj in če ne bo ustreznega ukrepanja, se bo njihovo število povečalo za dodatne milijone.

 

Nahajamo se na prelomni točki. 

 

Konkretno bi nove zaveze na konferenci v Glasgowu med drugim pomenile hiter konec uporabe premoga in zmanjšanje števila bencinskih in dizelskih avtomobilov in kasneje njihovo ukinitev. Odločneje se naj bi krenilo po poti obnovljivih virov energije. V večji meri se naj bi tudi spoštovale obljube razvitih držav o finančni pomoči državam v razvoju pri njihovem soočanju s podnebnimi spremembami.

 

Vendar pa je čas za glasgowsko srečanje in njegov uspeh vse prej kot ugoden. Svet se še vedno bori s Covid-19 in njegovimi ekonomskimi posledicami. Za nameček se sooča z energetsko krizo, pomanjkanjem in višjimi cenami energentov. Članice G20 so v času od začetka Covid pandemije veliko več investirale v fosilna goriva kot v čistejšo energijo. Kitajska, od ravnanja katere je precej odvisen uspeh srečanja, sicer obljublja doseganje ničelnih emisij do leta 2060, vendar trenutno povečuje gradnjo električnih central na premog. Odločnejše poteze pa je treba vleči že sedaj, ne pa jih odlagati nekam v prihodnost. Prihod kitajskega predsednika Xija v Glasgow je negotov. Slišati je celo, da naj bi bilo kitajsko sodelovanje glede podnebnih sprememb odvisno od stanja njenih odnosov z ZDA in Zahodom nasploh. Ti pa so trenutno vse prej kot dobri.

 

Zdi se, da sta Kitajska in ZDA (skupaj prispevata skoraj polovico škodljivih izpustov v ozračje) veliko bolj kot s podnebnimi spremembami okupirani z medsebojnimi odnosi. Ogljično nevtralnost leta 2060 obljublja tudi ruski predsednik Putin, pred tem pa se zavzema za gradnjo novih plinovodov in svetu za v prihodnje na veliko ponuja ruski plin, ki je - mimogrede - tudi fosilno gorivo. Kot kaže tudi predsednika Putina ne bo v Glasgow. ZDA so po odhodu predsednika Trumpa in prihodu demokratskega predsednika Bidena resda obrnile ploščo in nekdanjega senatorja in zunanjega ministra Kerryja imenovale za podnebnega sekretarja, ki naj bi potiskal voz dalje. Cilj Bidena, ki v Glasgow prihaja z zelo močno delegacijo, je zmanjšanje toplogrednih izpustov za 50 % že do leta 2030. Za to pa si bo moral pridobiti podporo kongresa, kar se kaže kot vse prej kot lahka naloga, tudi kar se demokratskih kongresnikov tiče. Tudi v ZDA namreč popušča vnema po hitrem opuščanju premoga. Še vedno se subvencionirajo fosilna goriva in proizvodnja nafte in plina ne upadata, kot bi si želeli. Enako velja za večanje investicij v čisto energijo.

 

ZDA zaostajajo tudi kar se finančne podnebne pomoči državam v razvoju tiče. Nič kaj bolj spodbuden ni položaj pri večini drugih držav G20 (gospodarsko najbolj razvite države na svetu), na primer Indiji, ki je še vedno zelo odvisna od premoga. Poleg nje si tudi Japonska in Saudska Arabija prizadevata za mnogo počasnejšo opustitev fosilnih goriv. Še posebej s svojim negativnim odnosom do amazonskega območja, ki je eno izmed najvažnejših "pljuč" našega planeta, izstopa Brazilija. Celo Združeno kraljestvo kot gostiteljica glasgowskega srečanja zmanjšuje podnebno finančno pomoč državam v razvoju.

 

Poročilo programa OZN za okolje ugotavlja, da bodo države leta 2030 svojo proizvodnjo fosilnih goriv, ki bi omogočala uresničitev s Pariškim sporazumom zastavljenih ciljev, presegle za dvakrat. Velja dodati, da veliko držav v svetu še vedno nima nikakršne podnebne strategije. Kratkoročni ekonomski interesi enostavno prevladujejo nad dolgoročnimi posledicami. Kljub kritični situaciji so torej izgledi glede uspeha bližnjega podnebnega vrha v Glasgowu vse manjši.

 

Podnebna diplomacija, na čelu katere so EU, Združeno kraljestvo in ZDA, je torej v zadnjih tednih razumljivo povečala svoje aktivnosti. Podobno velja za nekatere otoške države, ki jim ob rastoči gladini oceanov grozi potop. Trudi se tudi sosednja Italija, ki kot predsedujoča G20 dan pred konferenco na Škotskem gosti vrh G20 v Rimu, kjer bodo podnebne spremembe prav tako ena od glavnih točk dnevnega reda.

 

Članice G20 prispevajo kar štiri petine ogljikovega onesnaženja našega planeta.

 

EU in nekatere njene članice so bile že do sedaj gonilna sila glede podnebnih ukrepov. Tudi uspeh COP26 je v veliki meri odvisen od nadaljnje vodilne vloge EU in njenih prizadevanj. Nedavne katastrofalne poplave v Nemčiji in Belgiji ter ubijalski vročinski valovi in suša v Sredozemlju pripomorejo k temu. Podnebno nevtralnost naj bi EU dosegla do leta 2050. Kot vzgled drugim naj bi služil njen izvedbeni kratko- oziroma srednjeročni podnebno-energetski zakonodajni sveženj, imenovan Pripravljeni na 55 (Fit for 55), s katerim naj bi v Uniji do 2030 izpuste znižali vsaj za 55%.

 

Slovenija ima na COP26 pomembno vlogo koordinacije pogajalskih izhodišč EU. Vse prej kot lahek posel, saj je treba breme pravično razdeliti med države članice oziroma doseči ustrezno solidarnost. S težavami pri realizaciji zavez se sooča tudi EU, nekatere države članice v večji, druge v manjši meri. Slovenija spada med prve. Problem je seveda predvsem šoštanjska elektrarna na premog (TEŠ) in pa nerazumljiv odpor do vetrnih turbin in novih hidrocentral na Savi, da drugih rek niti ne omenjamo. Šoštanjska termocentrala proizvede tretjino energije v državi, ki jo bo treba nadomestiti. Podobno kot francoski predsednik Macron tudi predsednik naše vlade Janša vidi rešitev v nuklearni energiji oziroma izgradnji druge nuklearne elektrarne. Iz tega pa se kaj lahko razvije (sodeč po dogajanju okoli Covid-19) tipična slovenska zgodba, ki rešitve ne bo prinesla oziroma težav ne bo odpravila.

 

Naj izgleda še tako samomorilsko, vendar kaj lahko se zgodi, da svetovna podnebna diplomacija v Glasgowu ne bo uspela. Tisti, ki kaj dajo na žensko intuicijo, so še posebej zaskrbljeni. Kraljica Elizabeta II. se huduje na tiste, ki samo govore in nič ne storijo, aktivistka Greta ugotavlja, da velikih sprememb v Glasgowu ne bomo dočakali in tudi naša Lučka vse bolj utripa. Lahko slepimo samega sebe ali ena država druge, preslepiti narave pa se ne bo dalo.

 

Potrebna je globalna, vse vključujoča in ambiciozna akcija. Bo svet to spoznal še pravočasno?

 

Dr. Božo Cerar je veleposlanik v pokoju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.209
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.434
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.167
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.371
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.112
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.209
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 403