Komentar

Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?

Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje t.i. Covid-19 krize se najprej sprašujem, kako bomo živeli po krizi. Covid-19 je dejstvo, kako pa z njim živimo, doživlja vsak po svoje. Kako se bomo gledali in koliko nas bo vodil sram, koliko jeza, koliko se bomo počutili krive ob vseh izrečenih besedah in storjenih napakah? Vsi, ki dnevno protestirajo in se upirajo naravi skozi katoliško paradigmo žrtvovanja, se najbrž ne sprašujejo, kakšno bo življenje naslednji dan.

27.10.2021 21:00
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   država   protesti   psihologija   Slovenija   oblast   Levica   desnica   Jim Carrey

Foto: arhiv portal+

Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi.

Čisto vsak protestnik je namišljeni junak, ki je dovolj pogumen, da se zoperstavi silam zla, medtem ko so ljudje, ki upoštevajo pravila, navadne ovce. No, takšen miselni proces se odvija v glavi tistega posameznika, ki ne najde več izgovorov za svojo nemoč v odnosu do objektivnega sveta. Ne bom govoril o tem, da to ni resnično, saj je vse kar posameznik doživlja, zanj zelo resnično. Vsako čustvo je resnično. Vprašanje je, ali služi svojemu namenu.

 

Za moj okus je največja težava v komunikaciji. Čisto vsak zdrav posameznik se lahko sam odloči, kako bo živel in kakšen odnos bo imel do svojega okolja. To je osnovna predpostavka vsega, kar živimo v demokratični družbi. To je naš potencial. Tisti, ki so zdravstveno omejeni, živijo svoje življenje po drugačnih pravilih kot pa zdravi posamezniki. In družbena norma je bila, da so zdravi posamezniki bolj uvidevni do bolnih. Vrednota je bila, da se bolnemu pomaga, nudi podporo, da se do takšnega posameznika ustvari empatičen odnos in se do njega komunicira bolj previdno, manj intenzivno in bolj negujoče. Normativ, ki je posledica nekega kulturnega okvira, se kaže v načinu komuniciranja in vedenja. Čisto vsaka vloga v družbi je definirana skozi način komuniciranja.

 

 

"Ko gledam družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti."

 

Družba je skupek posameznikov, kjer se prepletata kolektivna in individualna kultura, to so vrednote, ki se komunicirajo v vsakem trenutku naše eksistence. Tudi takrat, ko smo tiho in samo obstajamo. Ko gledam te družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti. Na eni strani imamo organizirane sisteme vpliva in moči, ki so posledica intrinzične človeške želje po udobju, redu in učinkovitosti, na drugi strani pa uporabnike, konzumatorje taistega udobja. Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi. Takšni posamezniki so najverjetneje res v hudih stiskah. Nekateri, ali bolje, večina se jih najbrž tega sploh ne zaveda. Živijo v svojih čustvenih prividih, strahu pred spremembo udobja.

 

Kakšen dan po vodnem topu sem v nekem lokalu v Ljubljani poslušal mladi dekleti, ki sta izmenjavali svoja ogorčenja nad ukrepi oblasti v odnosu do protestnikov. Njuna komunikacija je bila tako glasna, da niti slušalke niso preprečile njunega ogorčenja, da ne bi prišlo do mene in se me dotaknilo. Priznam, da je moj pogled na odnos oblasti do lastnega ljudstva zelo zmeden. Nisem povsem prepričan, da vedo, kaj počno. Največkrat se mi dozdeva, da se obnašajo kot študentje prvega letnika faksa, ki so prvič zaživeli samostojno življenje. Vtis je, da je oblast uporniška mladenka, ki mora naenkrat okusiti vse, kar življenje ponuja. Nikakor ne premore konstante, stabilnosti, ves čas si skače v besedo, predvsem pa je jezna, ker je nihče na tem svetu ne razume. Kljub družini, prijateljem, sošolcem, sosedom je povsem sama na tem svetu. Še dobro, da obstaja zunanji svet, kjer se lahko tu pa tam komu potoži, po strastni noči v tujčevem objemu. Morda pa le lahko tudi ona manifestira Melanijo.

 

Taisti ogorčeni dekleti pa sta izražali ogromno stisko, hud strah, fizionomija je kazala na hudo duševno stisko. Njuna največja težava je v tem, da se niti malo ne zavedata, da sta povsem sami odgovorni za njuno čustveno stanje. Čisto vsak posameznik je najprej sam odgovoren za svoje čustveno stanje. Dejstvo je, da smo del celote, del družbe, kolektiva. Vendar so posameznikove odločitve in vedenja izvorno intrinzične narave ne glede na to, ali verjamem v odstopanje od družbenih norm ali pa morda v mentalne bolezni. Torej ne glede na to, v kaj verjamem, se vsaka sleherna odločitev odvije znotraj nas. Kakšna je dinamika odnosa med zunanjim in notranjim svetom, je pravzaprav naša realnost. Intenzivna čustva so posledica odstopanja od harmonije namišljene in zatečene realnosti. Na eni strani je predstava naše realnosti, na drugi je objektivni svet, ki nam ves čas signalizira, koliko daleč smo od lastne harmonije. Na tem mestu se moramo vprašati, kako in koliko se razlikujejo naše harmonije, to je razmerje med individualnostjo in kolektivnostjo.

 

 

***

 

Svet ni ne pravičen, ne demokratičen, ne pošten, ali karkoli drugega bi si morda želeli. Svet in človeški um sta kvantne narave. Imamo potencial, materijo ter potisno silo, ki ji rečemo energija. Fokus in angažma, ali natančneje, fokusirana angažiranost pa nam nudi stvarnost, t.i. objektivno realnost. Vsi veleumi, ki skušajo svet interpretirati skozi ekonomijo in politiko, to počno v povsem napačnem okolju. Njihove ugotovitve so pravzaprav izvorni greh, ki ga v svoji življenjski končnosti ne bodo mogli nikdar odpraviti. Človek ni večji od narave, pa četudi poje vse steroide tega sveta. Metafora, da je ekonomija psihologija na steroidih, pove dosti o tej disciplini. Da je distorzirana do konca in naprej. Politika pa je del človeške nravi, neločljivi del tako posameznika kot kolektiva. Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna. Če želimo imeti debato z uporabnimi ugotovitvami, potem se moramo lotiti debate o tem, koliko nam je dano skozi genetiko in koliko okolje vpliva na naš razvoj (nature vs nurture). Razumeti moramo nove okoliščine večne realnosti. 

Dojeti moramo, da bo narava vedno našla pot, s človekom ali brez njega. In ne glede na moje ali vaše želje, bo narava oblikovala vse kar doživljamo. Lahko verjamemo v enakopravnost med spoli, nikakor pa ne moremo doseči enakosti. Spol ni samo kulturna predpostavka, ampak je biološka realnost. V odnosu do preživetja vrste nam je narava dala možnost reprodukcije, kjer se dve bitji z različno kromosomsko zasnovo povežeta v novo življenje. Druge poti ni, četudi bi radi verjeli v življenje iz epruvete. Še vedno verjamem, da bi morala ženska sama odločiti o tem, ali bo donosila ali ne; gre za njeno telo in njeno doživljanje realnosti, o tem kot moški ne morem presojati. Še vedno verjamem v svetost življenja in da je najvišje poslanstvo človeka življenje. Sprašujem se, kako dolgo bomo zanikali tisti nevidni del življenja, ki nas povezuje bolj kot katerakoli kulturna ali biološka predpostavka. To so naši občutki. To so naša čustva. Sprašujem se, koliko smrti bomo morali še doživeti, da bomo sprejeli tisti del naše realnosti, ki nas dela žive, čuteče, predvsem pa nas povezuje v smiselno celoto, kateri rečemo sreča, zdravje in ljubezen.

 

 

"Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna."

 

Kje smo zašli s poti zgoraj omenjenih smernic? Ali ima prav Levica, ki kriči, da je kolektivna zavest pred individualno? Ali morda bolj zadene konservativna opcija, ki trdi, da je le posameznik, ki sledi zunanji avtoriteti primeren državljan? Moje stališče je preprosto: Brez posameznika ni družbe, družba pa ne obstaja z enim posameznikom. In ker je ekonomija t.i. psihologija na steroidih in glavno vodilo družbe v danem trenutku, digitalizacija pa neke vrste desenzitizacija posameznika, je družba v kontekstu kvalitete življenja v spirali degeneracije. Imamo vsega več, pa vendarle je dojemanje naravnano na to, česar nam primanjkuje. Saj se spomnite filma Butec in butec, ko Jim Carrey doživi zavrnitev, se pa vseeno obesi na možnost 1:1000000?

 

Slovenija je po veliko kazalnikih ena izmed bolj demokratičnih in egalitarnih družb, obnašamo pa se, kakor da živimo v dekadenci srednjega veka, kjer bi se posameznike najraje kamenjalo, obešalo in raztelešalo. Zgrožen sem nad sebičnostjo posameznikov t.i. liberalne ali levosučne opcije, kot sem zgrožen nad prestrašeno desno majhnostjo, ki večno potrebuje zunanji stimuli za sleherni premik.

 

 

***

 

Sedaj, ko se zavedam svojih občutkov in čustvovanj, mi znanost in stroka nudita možnost vplivanja na moje doživljanje sveta. Svoje občutke lahko spremenim, posledično se bo spremenilo tudi moje čustvovanje. Če se sprašujete, kako se to doseže, morda uporabite orodje za zbiranje informacij za nekaj bolj koristnega, kot ste to počeli do sedaj. Poiščite usposobljenega strokovnjaka, ki vas bo vodil skozi proces spremembe. Naučite se zaupati, najprej sebi in svojim občutkom, nato pa svoji okolici, ki vam nudi resurse za negovanje vaših občutkov. Tako preprosto je kot spiti kavico, učinki pa bodo mnogo dolgotrajnejši kot kofeinska stimulacija.

 

Poskusite preseči besedo "jaz" in znebite se pritiska besede "moram". Znova se naučimo želeti in delovati iz navdiha. Morda pa se nam posveti, da moj sosed ni zgolj mejak, ampak vratar tistega, česar si intrinzično srčno želim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Sončna kraljica
20
30.05.2023 20:04
Kdo je ta ženska? Kaj je počela, preden je srečala premierja? S kom se je družila, s kom je poslovala, s kom je (bila) povezana? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
12
29.05.2023 21:46
Prejšnji teden so ruski plačanci, rekrutirani zaporniki, t.i. zasebna vojska Wagner, menda zavzeli več kot 95 % mesta, bolje ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
41
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.003
02/
Sončna kraljica
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.421
03/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.959
04/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.705
05/
Neracionalna, fanatična bitka za slovenski Bahmut po imenu RTV Slovenija
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.299
06/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.312
07/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 1.121
08/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 1.066
09/
China's debt diplomacy is facing pushback in Central Asia
Valerio Fabbri
Ogledov: 418
10/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.153