Komentar

Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?

Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje t.i. Covid-19 krize se najprej sprašujem, kako bomo živeli po krizi. Covid-19 je dejstvo, kako pa z njim živimo, doživlja vsak po svoje. Kako se bomo gledali in koliko nas bo vodil sram, koliko jeza, koliko se bomo počutili krive ob vseh izrečenih besedah in storjenih napakah? Vsi, ki dnevno protestirajo in se upirajo naravi skozi katoliško paradigmo žrtvovanja, se najbrž ne sprašujejo, kakšno bo življenje naslednji dan.

27.10.2021 21:00
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   država   protesti   psihologija   Slovenija   oblast   Levica   desnica   Jim Carrey

Foto: arhiv portal+

Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi.

Čisto vsak protestnik je namišljeni junak, ki je dovolj pogumen, da se zoperstavi silam zla, medtem ko so ljudje, ki upoštevajo pravila, navadne ovce. No, takšen miselni proces se odvija v glavi tistega posameznika, ki ne najde več izgovorov za svojo nemoč v odnosu do objektivnega sveta. Ne bom govoril o tem, da to ni resnično, saj je vse kar posameznik doživlja, zanj zelo resnično. Vsako čustvo je resnično. Vprašanje je, ali služi svojemu namenu.

 

Za moj okus je največja težava v komunikaciji. Čisto vsak zdrav posameznik se lahko sam odloči, kako bo živel in kakšen odnos bo imel do svojega okolja. To je osnovna predpostavka vsega, kar živimo v demokratični družbi. To je naš potencial. Tisti, ki so zdravstveno omejeni, živijo svoje življenje po drugačnih pravilih kot pa zdravi posamezniki. In družbena norma je bila, da so zdravi posamezniki bolj uvidevni do bolnih. Vrednota je bila, da se bolnemu pomaga, nudi podporo, da se do takšnega posameznika ustvari empatičen odnos in se do njega komunicira bolj previdno, manj intenzivno in bolj negujoče. Normativ, ki je posledica nekega kulturnega okvira, se kaže v načinu komuniciranja in vedenja. Čisto vsaka vloga v družbi je definirana skozi način komuniciranja.

 

 

"Ko gledam družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti."

 

Družba je skupek posameznikov, kjer se prepletata kolektivna in individualna kultura, to so vrednote, ki se komunicirajo v vsakem trenutku naše eksistence. Tudi takrat, ko smo tiho in samo obstajamo. Ko gledam te družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti. Na eni strani imamo organizirane sisteme vpliva in moči, ki so posledica intrinzične človeške želje po udobju, redu in učinkovitosti, na drugi strani pa uporabnike, konzumatorje taistega udobja. Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi. Takšni posamezniki so najverjetneje res v hudih stiskah. Nekateri, ali bolje, večina se jih najbrž tega sploh ne zaveda. Živijo v svojih čustvenih prividih, strahu pred spremembo udobja.

 

Kakšen dan po vodnem topu sem v nekem lokalu v Ljubljani poslušal mladi dekleti, ki sta izmenjavali svoja ogorčenja nad ukrepi oblasti v odnosu do protestnikov. Njuna komunikacija je bila tako glasna, da niti slušalke niso preprečile njunega ogorčenja, da ne bi prišlo do mene in se me dotaknilo. Priznam, da je moj pogled na odnos oblasti do lastnega ljudstva zelo zmeden. Nisem povsem prepričan, da vedo, kaj počno. Največkrat se mi dozdeva, da se obnašajo kot študentje prvega letnika faksa, ki so prvič zaživeli samostojno življenje. Vtis je, da je oblast uporniška mladenka, ki mora naenkrat okusiti vse, kar življenje ponuja. Nikakor ne premore konstante, stabilnosti, ves čas si skače v besedo, predvsem pa je jezna, ker je nihče na tem svetu ne razume. Kljub družini, prijateljem, sošolcem, sosedom je povsem sama na tem svetu. Še dobro, da obstaja zunanji svet, kjer se lahko tu pa tam komu potoži, po strastni noči v tujčevem objemu. Morda pa le lahko tudi ona manifestira Melanijo.

 

Taisti ogorčeni dekleti pa sta izražali ogromno stisko, hud strah, fizionomija je kazala na hudo duševno stisko. Njuna največja težava je v tem, da se niti malo ne zavedata, da sta povsem sami odgovorni za njuno čustveno stanje. Čisto vsak posameznik je najprej sam odgovoren za svoje čustveno stanje. Dejstvo je, da smo del celote, del družbe, kolektiva. Vendar so posameznikove odločitve in vedenja izvorno intrinzične narave ne glede na to, ali verjamem v odstopanje od družbenih norm ali pa morda v mentalne bolezni. Torej ne glede na to, v kaj verjamem, se vsaka sleherna odločitev odvije znotraj nas. Kakšna je dinamika odnosa med zunanjim in notranjim svetom, je pravzaprav naša realnost. Intenzivna čustva so posledica odstopanja od harmonije namišljene in zatečene realnosti. Na eni strani je predstava naše realnosti, na drugi je objektivni svet, ki nam ves čas signalizira, koliko daleč smo od lastne harmonije. Na tem mestu se moramo vprašati, kako in koliko se razlikujejo naše harmonije, to je razmerje med individualnostjo in kolektivnostjo.

 

 

***

 

Svet ni ne pravičen, ne demokratičen, ne pošten, ali karkoli drugega bi si morda želeli. Svet in človeški um sta kvantne narave. Imamo potencial, materijo ter potisno silo, ki ji rečemo energija. Fokus in angažma, ali natančneje, fokusirana angažiranost pa nam nudi stvarnost, t.i. objektivno realnost. Vsi veleumi, ki skušajo svet interpretirati skozi ekonomijo in politiko, to počno v povsem napačnem okolju. Njihove ugotovitve so pravzaprav izvorni greh, ki ga v svoji življenjski končnosti ne bodo mogli nikdar odpraviti. Človek ni večji od narave, pa četudi poje vse steroide tega sveta. Metafora, da je ekonomija psihologija na steroidih, pove dosti o tej disciplini. Da je distorzirana do konca in naprej. Politika pa je del človeške nravi, neločljivi del tako posameznika kot kolektiva. Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna. Če želimo imeti debato z uporabnimi ugotovitvami, potem se moramo lotiti debate o tem, koliko nam je dano skozi genetiko in koliko okolje vpliva na naš razvoj (nature vs nurture). Razumeti moramo nove okoliščine večne realnosti. 

Dojeti moramo, da bo narava vedno našla pot, s človekom ali brez njega. In ne glede na moje ali vaše želje, bo narava oblikovala vse kar doživljamo. Lahko verjamemo v enakopravnost med spoli, nikakor pa ne moremo doseči enakosti. Spol ni samo kulturna predpostavka, ampak je biološka realnost. V odnosu do preživetja vrste nam je narava dala možnost reprodukcije, kjer se dve bitji z različno kromosomsko zasnovo povežeta v novo življenje. Druge poti ni, četudi bi radi verjeli v življenje iz epruvete. Še vedno verjamem, da bi morala ženska sama odločiti o tem, ali bo donosila ali ne; gre za njeno telo in njeno doživljanje realnosti, o tem kot moški ne morem presojati. Še vedno verjamem v svetost življenja in da je najvišje poslanstvo človeka življenje. Sprašujem se, kako dolgo bomo zanikali tisti nevidni del življenja, ki nas povezuje bolj kot katerakoli kulturna ali biološka predpostavka. To so naši občutki. To so naša čustva. Sprašujem se, koliko smrti bomo morali še doživeti, da bomo sprejeli tisti del naše realnosti, ki nas dela žive, čuteče, predvsem pa nas povezuje v smiselno celoto, kateri rečemo sreča, zdravje in ljubezen.

 

 

"Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna."

 

Kje smo zašli s poti zgoraj omenjenih smernic? Ali ima prav Levica, ki kriči, da je kolektivna zavest pred individualno? Ali morda bolj zadene konservativna opcija, ki trdi, da je le posameznik, ki sledi zunanji avtoriteti primeren državljan? Moje stališče je preprosto: Brez posameznika ni družbe, družba pa ne obstaja z enim posameznikom. In ker je ekonomija t.i. psihologija na steroidih in glavno vodilo družbe v danem trenutku, digitalizacija pa neke vrste desenzitizacija posameznika, je družba v kontekstu kvalitete življenja v spirali degeneracije. Imamo vsega več, pa vendarle je dojemanje naravnano na to, česar nam primanjkuje. Saj se spomnite filma Butec in butec, ko Jim Carrey doživi zavrnitev, se pa vseeno obesi na možnost 1:1000000?

 

Slovenija je po veliko kazalnikih ena izmed bolj demokratičnih in egalitarnih družb, obnašamo pa se, kakor da živimo v dekadenci srednjega veka, kjer bi se posameznike najraje kamenjalo, obešalo in raztelešalo. Zgrožen sem nad sebičnostjo posameznikov t.i. liberalne ali levosučne opcije, kot sem zgrožen nad prestrašeno desno majhnostjo, ki večno potrebuje zunanji stimuli za sleherni premik.

 

 

***

 

Sedaj, ko se zavedam svojih občutkov in čustvovanj, mi znanost in stroka nudita možnost vplivanja na moje doživljanje sveta. Svoje občutke lahko spremenim, posledično se bo spremenilo tudi moje čustvovanje. Če se sprašujete, kako se to doseže, morda uporabite orodje za zbiranje informacij za nekaj bolj koristnega, kot ste to počeli do sedaj. Poiščite usposobljenega strokovnjaka, ki vas bo vodil skozi proces spremembe. Naučite se zaupati, najprej sebi in svojim občutkom, nato pa svoji okolici, ki vam nudi resurse za negovanje vaših občutkov. Tako preprosto je kot spiti kavico, učinki pa bodo mnogo dolgotrajnejši kot kofeinska stimulacija.

 

Poskusite preseči besedo "jaz" in znebite se pritiska besede "moram". Znova se naučimo želeti in delovati iz navdiha. Morda pa se nam posveti, da moj sosed ni zgolj mejak, ampak vratar tistega, česar si intrinzično srčno želim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.806
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.829
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.271
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.195
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.070
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 686
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.036
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.895