Komentar

Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?

Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje t.i. Covid-19 krize se najprej sprašujem, kako bomo živeli po krizi. Covid-19 je dejstvo, kako pa z njim živimo, doživlja vsak po svoje. Kako se bomo gledali in koliko nas bo vodil sram, koliko jeza, koliko se bomo počutili krive ob vseh izrečenih besedah in storjenih napakah? Vsi, ki dnevno protestirajo in se upirajo naravi skozi katoliško paradigmo žrtvovanja, se najbrž ne sprašujejo, kakšno bo življenje naslednji dan.

27.10.2021 21:00
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   država   protesti   psihologija   Slovenija   oblast   Levica   desnica   Jim Carrey

Foto: arhiv portal+

Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi.

Čisto vsak protestnik je namišljeni junak, ki je dovolj pogumen, da se zoperstavi silam zla, medtem ko so ljudje, ki upoštevajo pravila, navadne ovce. No, takšen miselni proces se odvija v glavi tistega posameznika, ki ne najde več izgovorov za svojo nemoč v odnosu do objektivnega sveta. Ne bom govoril o tem, da to ni resnično, saj je vse kar posameznik doživlja, zanj zelo resnično. Vsako čustvo je resnično. Vprašanje je, ali služi svojemu namenu.

 

Za moj okus je največja težava v komunikaciji. Čisto vsak zdrav posameznik se lahko sam odloči, kako bo živel in kakšen odnos bo imel do svojega okolja. To je osnovna predpostavka vsega, kar živimo v demokratični družbi. To je naš potencial. Tisti, ki so zdravstveno omejeni, živijo svoje življenje po drugačnih pravilih kot pa zdravi posamezniki. In družbena norma je bila, da so zdravi posamezniki bolj uvidevni do bolnih. Vrednota je bila, da se bolnemu pomaga, nudi podporo, da se do takšnega posameznika ustvari empatičen odnos in se do njega komunicira bolj previdno, manj intenzivno in bolj negujoče. Normativ, ki je posledica nekega kulturnega okvira, se kaže v načinu komuniciranja in vedenja. Čisto vsaka vloga v družbi je definirana skozi način komuniciranja.

 

 

"Ko gledam družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti."

 

Družba je skupek posameznikov, kjer se prepletata kolektivna in individualna kultura, to so vrednote, ki se komunicirajo v vsakem trenutku naše eksistence. Tudi takrat, ko smo tiho in samo obstajamo. Ko gledam te družbene razpoke, ki požirajo vse, kar smo postavljali v novem družbenem potencialu zadnjih 30 let, z odporom spoznavam vse razsežnosti zloma psihološke pogodbe v naši skupnosti. Na eni strani imamo organizirane sisteme vpliva in moči, ki so posledica intrinzične človeške želje po udobju, redu in učinkovitosti, na drugi strani pa uporabnike, konzumatorje taistega udobja. Vsak protestnik, ki se danes bori na ulici proti oblasti ali korporaciji, se na nek način pravzaprav bori proti samemu sebi. Takšni posamezniki so najverjetneje res v hudih stiskah. Nekateri, ali bolje, večina se jih najbrž tega sploh ne zaveda. Živijo v svojih čustvenih prividih, strahu pred spremembo udobja.

 

Kakšen dan po vodnem topu sem v nekem lokalu v Ljubljani poslušal mladi dekleti, ki sta izmenjavali svoja ogorčenja nad ukrepi oblasti v odnosu do protestnikov. Njuna komunikacija je bila tako glasna, da niti slušalke niso preprečile njunega ogorčenja, da ne bi prišlo do mene in se me dotaknilo. Priznam, da je moj pogled na odnos oblasti do lastnega ljudstva zelo zmeden. Nisem povsem prepričan, da vedo, kaj počno. Največkrat se mi dozdeva, da se obnašajo kot študentje prvega letnika faksa, ki so prvič zaživeli samostojno življenje. Vtis je, da je oblast uporniška mladenka, ki mora naenkrat okusiti vse, kar življenje ponuja. Nikakor ne premore konstante, stabilnosti, ves čas si skače v besedo, predvsem pa je jezna, ker je nihče na tem svetu ne razume. Kljub družini, prijateljem, sošolcem, sosedom je povsem sama na tem svetu. Še dobro, da obstaja zunanji svet, kjer se lahko tu pa tam komu potoži, po strastni noči v tujčevem objemu. Morda pa le lahko tudi ona manifestira Melanijo.

 

Taisti ogorčeni dekleti pa sta izražali ogromno stisko, hud strah, fizionomija je kazala na hudo duševno stisko. Njuna največja težava je v tem, da se niti malo ne zavedata, da sta povsem sami odgovorni za njuno čustveno stanje. Čisto vsak posameznik je najprej sam odgovoren za svoje čustveno stanje. Dejstvo je, da smo del celote, del družbe, kolektiva. Vendar so posameznikove odločitve in vedenja izvorno intrinzične narave ne glede na to, ali verjamem v odstopanje od družbenih norm ali pa morda v mentalne bolezni. Torej ne glede na to, v kaj verjamem, se vsaka sleherna odločitev odvije znotraj nas. Kakšna je dinamika odnosa med zunanjim in notranjim svetom, je pravzaprav naša realnost. Intenzivna čustva so posledica odstopanja od harmonije namišljene in zatečene realnosti. Na eni strani je predstava naše realnosti, na drugi je objektivni svet, ki nam ves čas signalizira, koliko daleč smo od lastne harmonije. Na tem mestu se moramo vprašati, kako in koliko se razlikujejo naše harmonije, to je razmerje med individualnostjo in kolektivnostjo.

 

 

***

 

Svet ni ne pravičen, ne demokratičen, ne pošten, ali karkoli drugega bi si morda želeli. Svet in človeški um sta kvantne narave. Imamo potencial, materijo ter potisno silo, ki ji rečemo energija. Fokus in angažma, ali natančneje, fokusirana angažiranost pa nam nudi stvarnost, t.i. objektivno realnost. Vsi veleumi, ki skušajo svet interpretirati skozi ekonomijo in politiko, to počno v povsem napačnem okolju. Njihove ugotovitve so pravzaprav izvorni greh, ki ga v svoji življenjski končnosti ne bodo mogli nikdar odpraviti. Človek ni večji od narave, pa četudi poje vse steroide tega sveta. Metafora, da je ekonomija psihologija na steroidih, pove dosti o tej disciplini. Da je distorzirana do konca in naprej. Politika pa je del človeške nravi, neločljivi del tako posameznika kot kolektiva. Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna. Če želimo imeti debato z uporabnimi ugotovitvami, potem se moramo lotiti debate o tem, koliko nam je dano skozi genetiko in koliko okolje vpliva na naš razvoj (nature vs nurture). Razumeti moramo nove okoliščine večne realnosti. 

Dojeti moramo, da bo narava vedno našla pot, s človekom ali brez njega. In ne glede na moje ali vaše želje, bo narava oblikovala vse kar doživljamo. Lahko verjamemo v enakopravnost med spoli, nikakor pa ne moremo doseči enakosti. Spol ni samo kulturna predpostavka, ampak je biološka realnost. V odnosu do preživetja vrste nam je narava dala možnost reprodukcije, kjer se dve bitji z različno kromosomsko zasnovo povežeta v novo življenje. Druge poti ni, četudi bi radi verjeli v življenje iz epruvete. Še vedno verjamem, da bi morala ženska sama odločiti o tem, ali bo donosila ali ne; gre za njeno telo in njeno doživljanje realnosti, o tem kot moški ne morem presojati. Še vedno verjamem v svetost življenja in da je najvišje poslanstvo človeka življenje. Sprašujem se, kako dolgo bomo zanikali tisti nevidni del življenja, ki nas povezuje bolj kot katerakoli kulturna ali biološka predpostavka. To so naši občutki. To so naša čustva. Sprašujem se, koliko smrti bomo morali še doživeti, da bomo sprejeli tisti del naše realnosti, ki nas dela žive, čuteče, predvsem pa nas povezuje v smiselno celoto, kateri rečemo sreča, zdravje in ljubezen.

 

 

"Upanje, da bi družba lahko funkcionirala brez politike, je naravnost absurdna."

 

Kje smo zašli s poti zgoraj omenjenih smernic? Ali ima prav Levica, ki kriči, da je kolektivna zavest pred individualno? Ali morda bolj zadene konservativna opcija, ki trdi, da je le posameznik, ki sledi zunanji avtoriteti primeren državljan? Moje stališče je preprosto: Brez posameznika ni družbe, družba pa ne obstaja z enim posameznikom. In ker je ekonomija t.i. psihologija na steroidih in glavno vodilo družbe v danem trenutku, digitalizacija pa neke vrste desenzitizacija posameznika, je družba v kontekstu kvalitete življenja v spirali degeneracije. Imamo vsega več, pa vendarle je dojemanje naravnano na to, česar nam primanjkuje. Saj se spomnite filma Butec in butec, ko Jim Carrey doživi zavrnitev, se pa vseeno obesi na možnost 1:1000000?

 

Slovenija je po veliko kazalnikih ena izmed bolj demokratičnih in egalitarnih družb, obnašamo pa se, kakor da živimo v dekadenci srednjega veka, kjer bi se posameznike najraje kamenjalo, obešalo in raztelešalo. Zgrožen sem nad sebičnostjo posameznikov t.i. liberalne ali levosučne opcije, kot sem zgrožen nad prestrašeno desno majhnostjo, ki večno potrebuje zunanji stimuli za sleherni premik.

 

 

***

 

Sedaj, ko se zavedam svojih občutkov in čustvovanj, mi znanost in stroka nudita možnost vplivanja na moje doživljanje sveta. Svoje občutke lahko spremenim, posledično se bo spremenilo tudi moje čustvovanje. Če se sprašujete, kako se to doseže, morda uporabite orodje za zbiranje informacij za nekaj bolj koristnega, kot ste to počeli do sedaj. Poiščite usposobljenega strokovnjaka, ki vas bo vodil skozi proces spremembe. Naučite se zaupati, najprej sebi in svojim občutkom, nato pa svoji okolici, ki vam nudi resurse za negovanje vaših občutkov. Tako preprosto je kot spiti kavico, učinki pa bodo mnogo dolgotrajnejši kot kofeinska stimulacija.

 

Poskusite preseči besedo "jaz" in znebite se pritiska besede "moram". Znova se naučimo želeti in delovati iz navdiha. Morda pa se nam posveti, da moj sosed ni zgolj mejak, ampak vratar tistega, česar si intrinzično srčno želim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
11
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.210
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.437
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.168
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.372
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.113
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.211
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 422