Komentar

Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti

Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima in konfrontacija z Rusi, od katerih je Evropa zelo odvisna, kar se energentov tiče, nas bo morda pripeljala celo v položaj, ko se bomo morali znova zatekati s sekirami v gozdove. Če ne še letos, morda v prihodnje. Pred vrati je torej praktičen razpad do sedaj samoumevnega, v večji meri na monopolih vojaškega, političnega in predvsem ekonomsko zasnovanega položaja zahodne civilizacije. Nova realnost bipolarnega sveta nam bo kratila poceni resurse; doktrina Pax Americana kot zagotovilo neoviranega dostopa do tujih energentov z vojaškimi posredovanji postaja preteklost. Nezmožnost nadaljnjega ekonomskega podrejanja tujih držav bo v prihodnosti sprožila drastičen padec življenjskega standarda članic EU, obsega njihove ekonomije z vsemi spremljajočimi negativnimi posledicami. Dobra plat dekolonizacije leži v streznitvi; hočeš-nočeš bomo uvideli, kje in kaj smo, s kakšno močjo razpolagamo. Dojeli bomo učinke ter posledice majhnosti, se ji prilagodili. Uspešnost države bo tesno povezana z notranjo racionalizacijo, usmerjena v razumno upravljanje notranjih virov, kar bo po sili razmer krepilo legitimne politične sile v zoperstavljanju  (ekonomskim) potrebam globoke države. Demonstriralo se ne bo več zaradi neumnosti, temveč zaradi dostojnega življenja. Ne zoper oblast, ki si prizadeva zajeziti odtujene centre moči, temveč zoper odtujene centre moči, ki napadajo oblast zato, da bi zaščitili nezaslužene (ekonomske) privilegije.

28.10.2021 21:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   energenti   Rusija   EU   Evropa   Kitajska   zemeljski plin   Aleksej Navalni   Strasbourg

Foto: arhiv portal+

Vladimir Putin zatrjuje, da Rusija ne bo uporabila energetskih resursov (zemeljskega plina) za to, da bi "izsiljevala" Evropsko unijo, vendar je vprašanje, če skušnjava za ruskega carja vseeno ne bo prevelika ...

Nedolgo tega je na prestižnem intelektualnem forumu potekala razprava o podpori ruskemu oporečniku Alekseju Navalnemu z zahtevo, naj se ga nemudoma izpusti iz zapora. Kmalu zatem je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice na robu lastnih statutarnih pooblastil razveljavilo sodbo ruskega sodišča in naročilo izpustitev na prostost. Ostal sem v prepričljivi manjšini s stališčem, da se naj Slovenija ne umešava v tuje zadeve, naj opusti dirigirano načelno borbo za človekove pravice, ki bi naj bila univerzalne in kot takšne branljive po celem svetu. Nekateri razpravljajoči so šli tako daleč, da so nadaljnjo razpravo z mano označili za odvečno, razočarani nad nerazumevanjem univerzalnosti načela borbe za človekove pravice. Na portalu+ sem že pred časom objavil prispevek s pojasnili, zakaj se je potrebno izogibati razpravam z močnejšimi, se zavedati realnosti položaja, ki nam narekuje izrazito zadržanost pri zoperstavljanju nadmočnim.

 

Menim, da sem sedaj bolje razumljen.

 

 

 II.

 

Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne prognoze. Z nekdanjih 190 dolarjev na enoto se je plin podražil na 1.170 $, kar ustavlja gospodarstvo v Evropski uniji. Bližajoča zima bo gotovo zajela omembe vredne restrikcije rabe energentov, v gospodarstvu in v zasebnih gospodinjstvih. Na Kitajskem že periodično izključujejo večje potrošnike energije, države napovedujejo subvencije za gospodarstva, o navadnih smrtnikih – gospodinjskih porabnikih ta hip ne razmišljajo. Kaj vse se bo dogajalo, ne more predvideti nihče, čeprav je ogrevalna sezona pred vrati. Opozarjal sem, da nas bo konfrontacija z Rusi pripeljala v položaj, da se bomo morali znova zatekati s sekirami v gozdove. Če ne še letos, morda v prihodnje.

 

Potrebo po konfrontaciji z Rusijo so organi EU in razna pridružena telesa tipa OVSE povzdignili na raven histerije. Vse vrste birokratskih omejevanj, gospodarskih sankcij, grožnje s tožbami, svarilni nastopi komisarjev EU, nenehne vojaške vaje na ruski meji ... Evropa se je razdelila na majhno število razumnih držav, kot so Turčija, Bolgarija, Srbija, Madžarska, Avstrija, Nemčija ter na preostali, provokativni del na čelu z baltskimi državami, Poljsko, Ukrajino in še kom, podprtim s strani ZDA. Sledile so gospodarske sankcije, oteževanje gradnje Severnega toka 2, zahteve po prilagajanju zakonodaji EU – kratkomalo vse, kar je oteževalo ruski dostop na energetske trge EU. 

  

Kar zadeva politična umovanja tipa človekovih pravic in podobnega, jih je Rusija zlahka ignorirala kot neškodljive. Odločb tujih arbitrarnih in sodnih teles ni upoštevala. Gospodarske sankcije, po naravi minorne, je prestala s preusmeritvijo poslovanja drugam in selektivnim uvajanjem sankcij Evropi, kjer so ji je koristile. Grožnje s strani zveze NATO jd odvračala zavoljo enormnih vojaških kapacitet na zahodnem krilu.

 

Zgornje sovražnosti so torej po naravi brez strateškega pomena.

  

Nikakor pa niso brez strateškega pomena ekonomske grožnje omejevanja pristopa tržišču energentov. Konec koncev se lahko vse, kar je pomembnega, izrazi v denarju! Rusija je zmanjšala dotok ekvivalenta količin kapacitetam Severnega toka 2, s čimer je birokracijo EU postavila na realna tla; namesto grozeče je zavzela držo papirnatega tigra. Iščejo se načini pospeševanja izdajanja dovoljenj, opuščajo se političnega žuganja, motnje na področju človekovih pravic so padle v tretji plan, Alekseja Navalnega se več ne omenja, napevi o demokratičnosti so utihnili do reševanja gospodarskih težav, se ločili od ekonomskega bistva.

  

Kar zadeva Slovenijo, smo se morda izpostavili za odtenek preveč, nekoliko zanemarili različen pomen in razpored politične moči. Spregledali smo bližajoča se dogajanja na energetskih trgih, se znašli v položaju kupca dragih energentov, čemur so se prilagodile kompromisne države (Turčija, Bolgarija in vse tiste, koder poteka južni del ruskih plinovodov). Stroške dobave energentov delno blažijo  s tranzitnimi taksami, nekoliko ugodnejšo cenovno strukturo, čeprav se tudi v teh državah proizvodnja na energetsko potratnih segmentih omejuje.

 

Slovenija bo za razliko od njih energente plačevala po dosti višjih cenah, v posledici zapisanega izpostavljanja ter ob pomanjkanju poljubne pomoči tistih, s katerimi smo delili politične aktivnosti, ki pa so od nas večji, ekonomsko fleksibilnejši. Slednji bodo poskrbeli zase, brez tako visoko čislane solidarnosti in enotnosti med članicami EU. Ko bo prispevek že objavljen, bo potekalo srečanje v Strasbourgu, na katerem veljaki EU odločajo o plinski realnosti, v gradivu pa ni zaznati večjih namer po vzajemnosti. Nihče nikomur ne bo omogočil poceni plina, teža visokih režij bo padla na pleča držav. Stroški energentov se bodo po tekočih podatkih zvišali za okoli 12 %, sčasoma bržkone znatno več, kar bomo porabniki krili iz lastnih žepov. Gospodarstvo in posamezniki, ki dodatnega inputa ne bodo zmogli, bodo ustavljali proizvodne dejavnosti in zmrzovali po domovih. Vzpostavitev pogojev za delovanje Severnega toka 2, ki je edini zmožen zajeziti potrebe oziroma normalizirati cene, se bo zavleklo v drugi del grelne sezone, vmesni čas bomo kot država in posamezniki plačevali oderuške tekoče cene na mednarodnem trgu.

 

 

III.

 

Drugi faktor energetske rapsodije je v s strani razvitih delov EU vsiljena skrb za življenjsko okolje z zmanjševanjem izpusta toplogrednih plinov, redukcijo rabe "ekološko oporečnih" virov pridobivanja energije, uvedbo dajatev za onesnaževanje in vsiljevanjem izredno drage infrastrukture za izrabo "čistih" virov energije. Postavljanja miniaturnih vodnih elektrarn, vetrnih turbin, sončnih celic in tako dalje, omejevanje rabe fosilnih goriv, prehod na dražja, nefunkcionalna električna prevozna sredstva itd. že sedaj multiplicira stroške pridobivanja energije nič manj od prerekanja z Rusi. Izračuni izgub na državni in sektorskih ravneh niso dokončni, vendar bo plačevanje energetskih pripomočkov razvitejšim članicam EU zajetno. Če še drži podatek iz leta 2019, je Danska edina proizvajalka vetrnic,  profiti se stekajo v danski proračun. Nemčija je ogromna izvoznica "zdravo-energetskih pripomočkov", s čemer bogati nič manj kot na bančnih obrestih iz posojil manj razvitim članicam EU. 

 

Olajšave iz skladov EU, namenjene odjemalcem "zdravih tehnologij", predstavljajo kapljo v morje. Povprečno slovensko gospodinjsko bi za zagon sončnih celic moralo investirati okoli 27.000 evrov; naložba bi se obrestovala šele v več desetletjih. Nakup električnega osebnega vozila srednjega razreda stane okoli 35.000 evrov, kar je v povprečju skoraj enkrat več od "ogljičnega". Ob nezadostnem številu polnilnic, omejenem dosegu ter ob ostalih redukcijah elektrike, ki nas čakajo, bodo nastajali hudi sprotni problemi. Preusmeritev na sredstva javnega prevoza narekuje enormna infrastrukturna vlaganja z znatnim podaljšanjem za prevoz nujnega časa.

 

 

IV.

 

Pred vrati je torej praktičen razpad do sedaj samoumevnega, v večji meri na monopolih vojaškega, političnega in predvsem ekonomsko zasnovanega položaja zahodne civilizacije. Nova realnost bipolarnega sveta (v prvi vrsti ekonomskega, saj oba bloka funkcionirata na istih neoliberalnih postavkah) nam bo kratila poceni resurse; doktrina Pax Americana kot zagotovilo neoviranega dostopa do tujih energentov z vojaškimi posredovanji, postaja preteklost. Nezmožnost nadaljnjega ekonomskega podrejanja tujih držav (ne le Kitajske in Rusije, temveč tudi Irana, Indije, Južne Afrike s sateliti) bo v prihodnosti sprožila drastičen padec življenjskega standarda članic EU, obsega njihove ekonomije z vsemi spremljajočimi negativnimi posledicami. 

 

Dobra plat dekolonizacije leži v streznitvi; hočeš-nočeš bomo uvideli, kje in kaj smo, s kakšno močjo razpolagamo. Naučili se bomo postavljati skladno realnosti. Racionalnost opiranja na prej dominantne centre monopolne moči bo zamenjana z usmeritvijo vase. Dojeli bomo učinke ter posledice majhnosti, se ji prilagodili. Uspešnost države bo tesno povezana z notranjo racionalizacijo, usmerjena v razumno upravljanje notranjih virov, kar bo po sili razmer krepilo legitimne politične sile v zoperstavljanju  (ekonomskim) potrebam globoke države. Demonstriralo se ne bo več zaradi neumnosti, temveč zaradi dostojnega življenja. Ne zoper oblast, ki si prizadeva zajeziti odtujene centre moči, temveč zoper odtujene centre moči, ki napadajo oblast zato, da bi zaščitili nezaslužene (ekonomske) privilegije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.915
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.697
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.508
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.588
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.305
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.452
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 765
09/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 749
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 539