Komentar

Stoletje Zenita: Imperializem je bil in je še vedno Bibilja Evrope in Evropejcev

Zenitistične umetniške ideje po duhu sovpadajo z evropskimi -izmi, toda šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so dobile status civilizacijskega preloma. V avantgardistično-zenitističnih naporih prve Jugoslavije (SHS) prepozamo suvereno, enakovredno, estetsko Evropo. Nasprotno od ideološke Evrope v najslabšem pomenu: Evropa, ki je proizvedela dve svetovni vojni, Evropa, ki je proizvedla koncept genocida in izumila holokavst. Imperializem je bil in še vedno je Bibilja Evrope in Evropejcev. Zato mi, ki prihajamo iz sveta evropske umetnosti in znanosti, tulimo na ves glas in nenehno ponavljamo in ponavljamo: "Evropa je veličastje umetnosti in znanosti! Evropejeci smo zaradi kulture judaizma in krščanstva, helenizma in renesanse, predvsem pa zaradi razsvetljenstva to, kar smo!"

30.10.2021 21:22
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zenit   Ljubomir Micić   Zagreb   Beograd   Jugoslavija   Evropa   SHS   Miroslav Krleža   Marko Ristić

Foto: arhiv portal+

Zenitisti ne poznajo domoljubja, ker nimajo domovine.

Današnji komentar je poln klicajev! Nedavno tega se je zgodil izjemno pomemben umetniško-zgodovinski dogodek. Navkljub jugoslovanskim ruševinam še vedno obstaja prostor skupnega zgodovinskega spomina. Izšel je veličasten, večjezični zbornik Sto let Zenita, ki zaokroža petdeset let temeljnih raziskav o vzniku umetniške revije Zenit. Založila ga je galerija Rima, v njenem imenu pa lastnik galerije Aleksandar Milojević. Istočasno se spominjamo petdesetletnice smrti Ljubomirja Micića, ustanovitelja in urednika Zenita. Umetnostno zgodovinska stroka je že pred desetletji prepoznala pomen in vpliv umetniške revije Zenit, ki je izhajala v prvi fazi v Zagrebu, v drugi pa v Beogradu. Vsega skupaj šest let, od 1. februarja leta 1921 do leta 1926. Micić je objavljal v Zenitu besedila v mnogih jezikih: v francoščini, angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, flamščini in italjanščini. Te dni zaokrožamo slavja ob stoti obletnici nastanka revije in njenega izhajanja. 

 

Pred dvema dnevoma sem tudi sam sodeloval na predstavitvi zbornika v galeriji Matice Srbske v Novem Sadu. Urednici tega kapitalnega dela sta dr. Irina Subotič, profesorica emeritus, in Bojana Jović. Knjiga zbornik je spomenik-opozorilo nerazumevanju umetnosti v svojem času. Še dobro, da obstajajo etični strokovnjaki, zavezani svojemu poklicu, kakršna je dr. Irina Subotič, ki so neodvisni od trenutnih dikcij in kontradikcij. Ljubomir Micić si je v letih svojega delovanja nabral resnično veliko zbirko sovražnikov. Eden od osrednjih je bil enciklopedist Miroslav Krleža, drugi med njimi Krležev podrepnik, nadrealist Marko Ristić, in tretji v vrsti, Rističev podrepnik Radomir Konstantinović. Našteti po zaporedju so imeli moč izključevanja posameznikov iz kulturnega življenja v povojni, drugi Jugoslaviji. Prva, ki ga je osvetljevala, je bila poleg Zorana Markuša in Vide Ognjenovič ravno dr. Irina Subotić.

 

V zborniku je uredila petintrideset študijskih besedil avtorjev mednarodne zasedbe: iz Bolgarije, Češke, Madžarske, ZDA, Rusije, Hrvaške in naše Republike. Novomeško pomlad, njene povezave in vrzeli je v odnosu do zenitistov v zborniku predstavil dr. Marijan Dovič, umetniško revijo Tank in avantgardistične napore Ferda Delaka v povezavi z Zenitom pa je analizirala dr. Kristina Pranjić

 

Zenitistične umetniške ideje so po duhu sočasne z evropskimi -izmi, toda šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so dobile status civilizacijskega preloma. V avantgardistično-zenitističnih naporih prve Jugoslavije (SHS) prepozamo suvereno, enakovredno, estetsko Evropo. Nasprotno od ideološke Evrope v najslabšem pomenu: Evropa, ki je proizvedela dve svetovni vojni, Evropa, ki je proizvedla koncept genocida in izumila holokavst. Imperializem je bil in še vedno je Bibilja Evrope in Evropejcev. Zato mi, iz sveta evropske umetnosti in znanosti, tulimo na ves glas in nenehno ponavljamo in ponavljamo: Evropa je veličastje umetnosti in znanosti. Evropejeci smo zaradi kulture judaizma in krščanstva, helenizma in renesanse, predvsem pa razsvetljenstva to, kar smo! Ne pozabimo antifašizma in antinacizma! Nikoli ne smemo pozabiti mariborskih tisočih preminulih mladeničev na Carinski postaji pozimi med letoma 1941-1942!

 

 

+++

 

Čas je pokazal, da je Zenitističen svet estetskih koordinat evropsko formativen. Prepoln estetskih formul. Na samem začetku je poleg ekspresionizma zastopal tudi dadaizem. Istočasno pa se je deklariral, podobno kot Srečko Kosovel, za antievropsko umetnost samo zato, da je lahko bil globinsko proevropski. Do skrajnosti kritičen! Kritična zavest je naš poklic! Zenitizem je proizvajal umetniška stališča, ne pa umetniških del. Vzpostavil se je kot proto-konceptualističen stilni izraz, ki ne slavi svojih izdelkov, temveč pozicionira evropski duhovni koordinatni sistem. Teoretično redefinira umetnost. To ni več glorija z roko proizvedenega, enkratnega, neponovljivega objekta, temveč deklaracija, revija, manifest; medijsko metastanje - kot umetnina! Za svojo uveljavitev je med drugim uporabljal provokacije in intervencije kot legalno orodje umetniških praks. Ljubomir Micić je bil ta, ki je izzival in provociral tradicionaliste: Poblazneli od nedolžnosti postajamo barbari! Vzpostavil je cel niz programskih prelomov v svetu estetskega. Umetnost postane tisto, kar ne bi nikoli pred tem moglo imeti statusa umetniškega dela. 

 

Potrebno je ponovno opozoriti na kompleksno metamorfozo Micićevega internacionalizma, zaradi katerega je moral emigrirati iz prve Jugoslavije. Vse do radikalnega preobrata k - nacionalnemu! Zaradi katerega je moral v drugi Jugoslaviji prestopiti v notranjo emigracijo. Micića je izgnal iz Zagreba hrvaški nacionalizem, iz Beograda srbski nacionalizem, iz Pariza pa Bretonov narcizem. Ne pozabimo nacije in nacionalizmi so ravo tako evropske konceptualizacije.

 

Smrdljivi zadah čistega uma ne more nikoli vstopiti v cono zauma! je nekdo zapisal o avantgardistčnem paradoksu! Micić je z Antievropo, z barbarogenijem evropeiziral umetnost. Njegova bodočnost je že za nami!

 

Digresija: V knjigi Slobodan Mijušković, avtor mnogih študij o Kazimirju Maleviču, opozori, da sta bila Ljubomir Micić in njegov brat Branko V. Poljanski med prvimi, ki sta prepoznala prelomnost ruske avntgardne umetnosti v svetovnem merilu. Pomembno je, pravi, da vedno, ko hočemo razumeti sebe, Evropi dodamo Rusijo, ker Evropa je tudi Rusija. Konec digresije.

 

Ljubomir Micić je prepoln kontradikcij. Ravno kontradikcija je njegova impresivna konstrukcija. Mimo pretencioznosti, eksaltiranosti, naivnosti in kontradikcij Micić prehaja v cono anti-pozicije. Na drugi strani pa smo lahko gledali v tistem času Evropo v krleževski agoniji. Micić je bil s svojim internacionalizmom tudi anti-krležijanec. Načelno je nastopal proti Krleževi poziciji: Tak bu, kako bu, kak je na veke vezda bilo! Micić je vse življenje težil k metropolitanski umetnosti. Mesto (polis) je tisto, kar vertikalizira duha. Micić je slavil paradoks. Zato ni večjega pardoksa od tega, da bo postal čez sto let osrednje izhodišče Kulturne perstolnice Evrope prav Novi Sad 2022! Če to ni zmagoslavje paradoksa, kaj potem sploh je? 

 

Anti/evropa, anti/kultura, anti/civilizacija je osnova preloma (kubizem, futurizem) modernističnega in avantgardističnega začetka iz leta 1909. Ko prepoznate v umetnini pozicijo s predpono -anti, vedite, da ste v območju modernizma! Tako nam je pred točno štirimi desetletji v Plečnikovi hiši izgovoril dr. Peter Krečič, in nadaljeval: Vse se je moralo razvrednotiti, da se je vzpostavila mlada Evropa. Micić je prevrednotil negativni kontekst besede Balkan v njeno estetsko prednost, kar je že smo po sebi temeljna -anti pozicija. Kot takšna je začetek jugoslovanske modernizacije. S to pozicijo se ni mogel strinjati levi vektor, tj. Krleža, Ristić in Konstadinović. Micić je bil levi, levi vektor. Evropa je morala ponovno postati prostor supervizje.

 

Micićev sodelavec Dragan Aleksić pravi: Vsak dada umetnik mora biti tudi antidada umetnik, če ne, sploh ne more biti dada, kaj šele umetnik! Umetnost se proizvaja v življenju, za življenje in nikakor ne izven življenja. Zenitisti ne poznajo domoljubja, ker nimajo domovine.

 

Preusmeritev paradoksa. Šolski primer:

 

Zenit je zažarel v šestih letih delovanja. Prekrival se je z odraščanjem Srečka Kosovela, ki je v svoji zreli Kons fazi povzel zenitistične in/formacije. Kosovel je bil izvrsten učenec Zenita. Tudi sam je zastopal – anti Evropo, ampak istočasno je bil tudi – anti Zenitist! Micićeva Antievropa je bila v svoji sredici popolnoma drugačna od tiste Evrope, ki je sama sebe uničevala v vojnah. Micićeva Antievropa je v svojem bistvu matematična Evropa, polna novega geometrizma, supremacije in konstrukcije. Predvsem pa evolucijskega formalizma.

 

Nenehna dilema: Mi in Evropa, ali mi Evropa! Za Micića ni dileme, čim bolj bomo proti stari Evropi, tem bolj bomo mlada Evropa. Tukaj sta si bila s Kosovelom skladna. Med tem pa so borze postala pljuča sodobne Evrope. Saj poznate tisto iz EuroNews: No comment. Brez komenatarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
12
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.213
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.440
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.551
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.478
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.174
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.376
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 452