Komentar

Stoletje Zenita: Imperializem je bil in je še vedno Bibilja Evrope in Evropejcev

Zenitistične umetniške ideje po duhu sovpadajo z evropskimi -izmi, toda šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so dobile status civilizacijskega preloma. V avantgardistično-zenitističnih naporih prve Jugoslavije (SHS) prepozamo suvereno, enakovredno, estetsko Evropo. Nasprotno od ideološke Evrope v najslabšem pomenu: Evropa, ki je proizvedela dve svetovni vojni, Evropa, ki je proizvedla koncept genocida in izumila holokavst. Imperializem je bil in še vedno je Bibilja Evrope in Evropejcev. Zato mi, ki prihajamo iz sveta evropske umetnosti in znanosti, tulimo na ves glas in nenehno ponavljamo in ponavljamo: "Evropa je veličastje umetnosti in znanosti! Evropejeci smo zaradi kulture judaizma in krščanstva, helenizma in renesanse, predvsem pa zaradi razsvetljenstva to, kar smo!"

30.10.2021 21:22
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zenit   Ljubomir Micić   Zagreb   Beograd   Jugoslavija   Evropa   SHS   Miroslav Krleža   Marko Ristić

Foto: arhiv portal+

Zenitisti ne poznajo domoljubja, ker nimajo domovine.

Današnji komentar je poln klicajev! Nedavno tega se je zgodil izjemno pomemben umetniško-zgodovinski dogodek. Navkljub jugoslovanskim ruševinam še vedno obstaja prostor skupnega zgodovinskega spomina. Izšel je veličasten, večjezični zbornik Sto let Zenita, ki zaokroža petdeset let temeljnih raziskav o vzniku umetniške revije Zenit. Založila ga je galerija Rima, v njenem imenu pa lastnik galerije Aleksandar Milojević. Istočasno se spominjamo petdesetletnice smrti Ljubomirja Micića, ustanovitelja in urednika Zenita. Umetnostno zgodovinska stroka je že pred desetletji prepoznala pomen in vpliv umetniške revije Zenit, ki je izhajala v prvi fazi v Zagrebu, v drugi pa v Beogradu. Vsega skupaj šest let, od 1. februarja leta 1921 do leta 1926. Micić je objavljal v Zenitu besedila v mnogih jezikih: v francoščini, angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, flamščini in italjanščini. Te dni zaokrožamo slavja ob stoti obletnici nastanka revije in njenega izhajanja. 

 

Pred dvema dnevoma sem tudi sam sodeloval na predstavitvi zbornika v galeriji Matice Srbske v Novem Sadu. Urednici tega kapitalnega dela sta dr. Irina Subotič, profesorica emeritus, in Bojana Jović. Knjiga zbornik je spomenik-opozorilo nerazumevanju umetnosti v svojem času. Še dobro, da obstajajo etični strokovnjaki, zavezani svojemu poklicu, kakršna je dr. Irina Subotič, ki so neodvisni od trenutnih dikcij in kontradikcij. Ljubomir Micić si je v letih svojega delovanja nabral resnično veliko zbirko sovražnikov. Eden od osrednjih je bil enciklopedist Miroslav Krleža, drugi med njimi Krležev podrepnik, nadrealist Marko Ristić, in tretji v vrsti, Rističev podrepnik Radomir Konstantinović. Našteti po zaporedju so imeli moč izključevanja posameznikov iz kulturnega življenja v povojni, drugi Jugoslaviji. Prva, ki ga je osvetljevala, je bila poleg Zorana Markuša in Vide Ognjenovič ravno dr. Irina Subotić.

 

V zborniku je uredila petintrideset študijskih besedil avtorjev mednarodne zasedbe: iz Bolgarije, Češke, Madžarske, ZDA, Rusije, Hrvaške in naše Republike. Novomeško pomlad, njene povezave in vrzeli je v odnosu do zenitistov v zborniku predstavil dr. Marijan Dovič, umetniško revijo Tank in avantgardistične napore Ferda Delaka v povezavi z Zenitom pa je analizirala dr. Kristina Pranjić

 

Zenitistične umetniške ideje so po duhu sočasne z evropskimi -izmi, toda šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so dobile status civilizacijskega preloma. V avantgardistično-zenitističnih naporih prve Jugoslavije (SHS) prepozamo suvereno, enakovredno, estetsko Evropo. Nasprotno od ideološke Evrope v najslabšem pomenu: Evropa, ki je proizvedela dve svetovni vojni, Evropa, ki je proizvedla koncept genocida in izumila holokavst. Imperializem je bil in še vedno je Bibilja Evrope in Evropejcev. Zato mi, iz sveta evropske umetnosti in znanosti, tulimo na ves glas in nenehno ponavljamo in ponavljamo: Evropa je veličastje umetnosti in znanosti. Evropejeci smo zaradi kulture judaizma in krščanstva, helenizma in renesanse, predvsem pa razsvetljenstva to, kar smo! Ne pozabimo antifašizma in antinacizma! Nikoli ne smemo pozabiti mariborskih tisočih preminulih mladeničev na Carinski postaji pozimi med letoma 1941-1942!

 

 

+++

 

Čas je pokazal, da je Zenitističen svet estetskih koordinat evropsko formativen. Prepoln estetskih formul. Na samem začetku je poleg ekspresionizma zastopal tudi dadaizem. Istočasno pa se je deklariral, podobno kot Srečko Kosovel, za antievropsko umetnost samo zato, da je lahko bil globinsko proevropski. Do skrajnosti kritičen! Kritična zavest je naš poklic! Zenitizem je proizvajal umetniška stališča, ne pa umetniških del. Vzpostavil se je kot proto-konceptualističen stilni izraz, ki ne slavi svojih izdelkov, temveč pozicionira evropski duhovni koordinatni sistem. Teoretično redefinira umetnost. To ni več glorija z roko proizvedenega, enkratnega, neponovljivega objekta, temveč deklaracija, revija, manifest; medijsko metastanje - kot umetnina! Za svojo uveljavitev je med drugim uporabljal provokacije in intervencije kot legalno orodje umetniških praks. Ljubomir Micić je bil ta, ki je izzival in provociral tradicionaliste: Poblazneli od nedolžnosti postajamo barbari! Vzpostavil je cel niz programskih prelomov v svetu estetskega. Umetnost postane tisto, kar ne bi nikoli pred tem moglo imeti statusa umetniškega dela. 

 

Potrebno je ponovno opozoriti na kompleksno metamorfozo Micićevega internacionalizma, zaradi katerega je moral emigrirati iz prve Jugoslavije. Vse do radikalnega preobrata k - nacionalnemu! Zaradi katerega je moral v drugi Jugoslaviji prestopiti v notranjo emigracijo. Micića je izgnal iz Zagreba hrvaški nacionalizem, iz Beograda srbski nacionalizem, iz Pariza pa Bretonov narcizem. Ne pozabimo nacije in nacionalizmi so ravo tako evropske konceptualizacije.

 

Smrdljivi zadah čistega uma ne more nikoli vstopiti v cono zauma! je nekdo zapisal o avantgardistčnem paradoksu! Micić je z Antievropo, z barbarogenijem evropeiziral umetnost. Njegova bodočnost je že za nami!

 

Digresija: V knjigi Slobodan Mijušković, avtor mnogih študij o Kazimirju Maleviču, opozori, da sta bila Ljubomir Micić in njegov brat Branko V. Poljanski med prvimi, ki sta prepoznala prelomnost ruske avntgardne umetnosti v svetovnem merilu. Pomembno je, pravi, da vedno, ko hočemo razumeti sebe, Evropi dodamo Rusijo, ker Evropa je tudi Rusija. Konec digresije.

 

Ljubomir Micić je prepoln kontradikcij. Ravno kontradikcija je njegova impresivna konstrukcija. Mimo pretencioznosti, eksaltiranosti, naivnosti in kontradikcij Micić prehaja v cono anti-pozicije. Na drugi strani pa smo lahko gledali v tistem času Evropo v krleževski agoniji. Micić je bil s svojim internacionalizmom tudi anti-krležijanec. Načelno je nastopal proti Krleževi poziciji: Tak bu, kako bu, kak je na veke vezda bilo! Micić je vse življenje težil k metropolitanski umetnosti. Mesto (polis) je tisto, kar vertikalizira duha. Micić je slavil paradoks. Zato ni večjega pardoksa od tega, da bo postal čez sto let osrednje izhodišče Kulturne perstolnice Evrope prav Novi Sad 2022! Če to ni zmagoslavje paradoksa, kaj potem sploh je? 

 

Anti/evropa, anti/kultura, anti/civilizacija je osnova preloma (kubizem, futurizem) modernističnega in avantgardističnega začetka iz leta 1909. Ko prepoznate v umetnini pozicijo s predpono -anti, vedite, da ste v območju modernizma! Tako nam je pred točno štirimi desetletji v Plečnikovi hiši izgovoril dr. Peter Krečič, in nadaljeval: Vse se je moralo razvrednotiti, da se je vzpostavila mlada Evropa. Micić je prevrednotil negativni kontekst besede Balkan v njeno estetsko prednost, kar je že smo po sebi temeljna -anti pozicija. Kot takšna je začetek jugoslovanske modernizacije. S to pozicijo se ni mogel strinjati levi vektor, tj. Krleža, Ristić in Konstadinović. Micić je bil levi, levi vektor. Evropa je morala ponovno postati prostor supervizje.

 

Micićev sodelavec Dragan Aleksić pravi: Vsak dada umetnik mora biti tudi antidada umetnik, če ne, sploh ne more biti dada, kaj šele umetnik! Umetnost se proizvaja v življenju, za življenje in nikakor ne izven življenja. Zenitisti ne poznajo domoljubja, ker nimajo domovine.

 

Preusmeritev paradoksa. Šolski primer:

 

Zenit je zažarel v šestih letih delovanja. Prekrival se je z odraščanjem Srečka Kosovela, ki je v svoji zreli Kons fazi povzel zenitistične in/formacije. Kosovel je bil izvrsten učenec Zenita. Tudi sam je zastopal – anti Evropo, ampak istočasno je bil tudi – anti Zenitist! Micićeva Antievropa je bila v svoji sredici popolnoma drugačna od tiste Evrope, ki je sama sebe uničevala v vojnah. Micićeva Antievropa je v svojem bistvu matematična Evropa, polna novega geometrizma, supremacije in konstrukcije. Predvsem pa evolucijskega formalizma.

 

Nenehna dilema: Mi in Evropa, ali mi Evropa! Za Micića ni dileme, čim bolj bomo proti stari Evropi, tem bolj bomo mlada Evropa. Tukaj sta si bila s Kosovelom skladna. Med tem pa so borze postala pljuča sodobne Evrope. Saj poznate tisto iz EuroNews: No comment. Brez komenatarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.920
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.699
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.511
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.589
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.309
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 787
08/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
09/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 771
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 580