Intervju

Robert Golob (GEN-I) in Iztok Seljak (Hidria): Čas, v katerem se nahajamo, je brez dvoma edinstven in brez primere

Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da si sami določimo pot in smer. Robert Golob in Iztok Seljak, oba doktorja znanosti, sta si edina, da so vprašanja energetske prihodnosti v današnjih časih postala eminentna politična tema. Popolnoma jasno je, se mora cel svet takoj in z vsemi silami postaviti na pot, ki pelje stran od fosilnih goriv, saj z vztrajanjem v obstoječih vzorcih uničujemo prihodnost naših otrok. Sile, ki si sprememb ne želijo, so še vedno močne, a dejstvo je, da vzdrževanje stare fosilne realnosti ne služi drugemu kot propadu človeške civilizacije ...

02.11.2021 22:00
Piše: Lucija Mulej
Ključne besede:   Robert Golob   GEN-I   Iztok Seljak   Hidria   ogljik   fosilna goriva   podnebje   voda   zelena energija   posel prihodnosti   e-svet   trajnost   interdisciplinarnost

Foto: arhiv portal+

"To, da ljudem omogočamo višjo kvaliteto bivanja, ki jo dejansko podpirajo nove tehnologije in brezogljične rešitve, je nova podoba 'nove realnosti', ki se je v času pandemije še toliko bolj razjasnila."

(ROBERT GOLOB)

Dr. Robert Golob in dr. Iztok Seljak sta zanimiva sogovornika, sploh v času, ko na Škotskem poteka svetovna podnebna konferenca, ki se dejansko tiče prihodnosti našega planeta. Če ne bomo nemudoma ustavili dosedanjih praks in prešli na okolju prijazno, čistejšo energijo, se nam ne piše dobro. Z Golobom in Seljakom smo se zato pogovarjali tudi o tem, kaj sploh pomeni pojem "zelena preobrazba", o čemer se zadnjih nekaj let vse intenzivneje govori in piše. Kako zelo nujna je, ali brez nje sploh lahko ohranjamo stabilno rast in dolgoročno blagostanje družbe? Oziroma preživetje naše vrste, če smo iskreni. Zakaj se mora slovensko gospodarstvo na izzive globalne podnebne krize odzvati takoj in brez pomislekov. Dr. Robert Golob je predsednik uprave GEN-I, podjetja, ki je specializirano za trgovanje z energenti in v zadnjem letu posluje z izrednimi dobički. Dr. Iztok Seljak pa je generalni direktor Hidrie in je pred kratkim s predsednikom vlade Janezom Janšo postavil temeljni kamen za nov visokotehnološki center za razvoj in izdelavo ključnih delov elektromotorjev za električna in elektrificirana vozila prihodnosti, ki bo začel delovati sredi leta 2023 v Spodnji Idriji. 

 

 

Gospoda, kako se na trenutne turbulentne spremembe trgov, cen in filozofije bivanja odzivate v vajinih poslovnih sistemih?

 

Golob: Razmere v svetu so dejansko postale ne le nepredvidljive, temveč so spremembe vedno hitrejše. Pojmi kot so samozadostnost, energetska neodvisnost in samooskrba dobivajo vse bolj na pomenu. Eden ključnih izzivov prihodnosti bo zato prav vprašanje, kako bodo posamezne države svojim državljanom zagotovile cenovno dostopne brezogljične vire energije. V GEN-I smo področje individualne samooskrbe s sončno energijo zaštartali že pred leti, letos pa smo prvič lahko na trgu ponudili idejo sončnih skupnosti. Ponujamo priložnost, da prav vsako gospodinjstvo, ne glede na to, ali ima primerno streho za lastno sončno elektrarno, z najemom panelov skupnostne sončne elektrarne postane energetsko samooskrbno. Takšna samooskrba, ki smo jo poimenovali Sončna skupnost GEN-I, je najenostavnejši korak do samooskrbe z elektriko. S tem vašo porabo neposredno povežete s proizvodnjo sončne energije ter si zagotovite dolgoročne prihranke. Celoten strošek za oskrbo z električno energijo bo, vključno z najemnino panelov, nižji od sedanjega računa za elektriko. Kot vidimo, se fosilna goriva dražijo vsak dan, obenem pa onesnažujejo okolje. Gospodinjski odjemalci električne energije pri GEN-I pa pridobijo tako trajno neodvisnost od dražitev cen energentov na globalnih trgih kot vstop v skupnostno prihodnost, ki je brezogljična.

 

Seljak: Gre za številne kontinuirane, kar vrsteče se realnostne stres teste, ki postajajo naša nova normalnost, zahtevajo pa izjemno fleksibilnost in vzdržljivost. V lanskem 2. kvartalu nam je trg spodneslo za več kot 80 %, od julija lani pa smo potem delovali na nivojih nad rekordnimi iz leta 2019. Od julija letos pa se zaradi pomanjkanja polprevodnikov in elektronike ponovno soočamo s 15 do 20 % padcem obsega naročil, pa na drugi strani z enormnimi podražitvami ključnih surovin in materialov. Na nek način danes več vemo o letu 2025 kot o tem, kaj bo naslednji teden, naslednji mesec. Uspešno delovanje v teh razmerah je mogoče samo z izjemno fleksibilnostjo vseh nas vključenih in s tem izzivom prilagojeno fleksibilnostjo vseh poslovnih procesov. Ob odsotnosti pravih informacij iz trga uvajamo lasten sistem predvidevanja (napovedovanja) kratkoročne prihodnosti in ga sproti dodelujemo … Verjamemo in čutimo, da smo pri tem dobri oziroma vsaj boljši od konkurence. Tu nam zelo pomagajo naša dolgoročna strateška partnerstva in odnosi z vsemi našimi deležniki. 

 

A poleg operativne transformacije že na polno poteka bistveno večja sprememba paradigme, prehod v brezogljično gospodarstvo in v družbo prihodnosti, v našem primeru v zeleno brezogljično mobilnost prihodnosti. Tudi s covidom smo sedaj vsi končno le dojeli, da naravni viri seveda niso neskončni in da ves smisel ni in ne more biti v kopičenju materialnega bogastva brez ozira na posledice - da bo skratka potrebno namesto proti naravi živeti in delati z naravo. Kar pa ponuja tudi izjemne poslovne priložnosti. 

 

 

Gospod Golob, opozarjate na podnebne spremembe, zeleno transformacijo in nujnost razogljičenja. Trgu ste letos kot prvi ponudili čisto, zeleno energijo. Kje smo, kam gremo?

 

Golob: Brez dvoma se zavedam, da je čas, v katerem se nahajamo, edinstven in brez primere. Stari vzorci bivanja in delovanja se raztapljajo, eden za drugim. In kar imamo sedaj, je kaos in obenem je jasno marsikaj. Odgovornost do okolja je brezprizivna; zato smo v GEN-I svoje poslovanje načrtno prilagodili. In tisti izziv, ki se ga nameravamo lotiti, je doslej največji; zadeva nas kot firmo in civilizacijo. Ne dvomim, da bo globalno segrevanje spremenilo naša življenja. Zato moramo priti do ničtih emisij, kjer pa ima razviti svet največ vzvodov in tehnoloških danosti, da pokaže smer, način, pot in delovanje. In energetika lahko v boju s podnebno krizo daje prva zgled. Četudi sama prispeva le 25 odstotkov bremena, ima na razpolago vse tehnološke platforme in kapital, da zmore in lahko prevzame breme ostalih sektorjev. Razogljičenje energetike je možno do leta 2040 in naš model kaže, da s tem ne ogrozimo zanesljive oskrbe.

 

 

 

Dr. Robert Golob je predsednik uprave GEN-I.

 

 

Kakšen je torej vaš načrt za doseganje tega velikopoteznega cilja? Katere konkretne ukrepe ste že izvedli v podjetju?

 

Golob: Načrt je v uporabi in prepletanju zelenih in digitalnih tehnologij. Zelene tehnologije so različne, od ogrevanja, mobilnosti do industrijskih naprav in oskrbe z električno energijo brez CO2. Poleg projekta Sončna skupnost GEN-I in dejstva, da so ravno nedavni dogodki na mednarodnih trgih pokazali, da so fosilni viri glavno gonilo rasti cen energentov, je jasno, da vemo, kaj je prava pot. In še en dokaz, da bosta le hitra zelena preobrazba energetike in pospešena gradnja novih brezogljičnih virov omogočili dolgoročno stabilne cene in energetsko samooskrbnost. V Gen-I sprejmemo svoj del odgovornosti in medijski odzivi na naše plane so pričakovani. A številke kažejo, da je zeleno ne le nujni in zadostni pogoj nove ekonomije, pač pa edina lucidna rešitev, s katero je mogoče tudi ustvarjati nove dodane vrednosti. Smisel, pot, smer in dobiček. Da, zgradili bomo največjo samooskrbno skupnost v državi, katere uporabnike bomo vključili v novo paradigmo posla in bivanja.

 

 

Gospod Seljak, s prebojnimi inovacijami pomembno soustvarjate zeleno mobilnost prihodnosti, saj ste eden ključnih svetovnih razvojnih dobaviteljev statorjev in rotorjev za pogonske elektromotorje hibridnih in električnih vozil, katerih prodaja vztrajno raste. Kakšna je vaša vizija za bližnjo prihodnost?

 

Vse se začne z vizijo te boljše, vzdržne in trajnostne prihodnosti za vse, ki enostavno ne more več temeljiti na popolnoma napačni premisi neskončne razpoložljivosti naravnih virov in kopičenja materialnega bogastva, ki nas je v prvi vrsti pripeljala do sedanjih velikih problemov. Pot "nazaj v normalno" ne more in ne sme biti "pot nazaj v to nenormalno", temveč samo pot v novo, vzdržno normalno. In z našim skupnim razumevanjem, da ne bomo mogli živeti in delati proti naravi, ampak samo z naravo, da moramo v skladu s tem takoj spremeniti najprej samega sebe in naša ravnanja in z njimi omogočati vsem drugim, da se spremenijo. Covid-19 očitno vendarle dojemamo kot našo dokončno prekoračitev določene tozadevne meje in seveda je nujno potrebna sprememba paradigme, najprej pri nas samih. Lahko klišejsko in oguljeno, a kruto resnično rečemo: Vse se najprej začne z nami samimi in pri nas samih. Zato moramo začeti spreminjati sebe in s tem spreminjati svet.

 

Letos bo tako v Evropi že kar 20 % novo prodanih vozil elektrificiranih, kar je izjemen skok na lansko leto. Za leto 2025 predvidevamo, da jih bo 50 %, v letu 2030 pa bodo vsi pogonski sistemi vsaj na osebnih vozilih elektrificirani. Temu smo že leta 2005, ko smo se strateško odločili za vstop v avtomobilsko industrijo, v Hidrii prilagodili našo vizijo in strategijo - najprej z našimi inovativnimi prebojni doprinosi za znižanje emisij na motorjih z notranjim zgorevanjem, potem oziroma že vzporedno pa s sokreiranjem inovativnih rešitev za hibridizacijo in elektrifikacijo. Na tej podlagi smo z rešitvami s preko 15 globalnimi patenti postali globalno vodilni na sistemu hladnega vžiga dizelskih motorjev, kjer bomo dizelsko tehnologijo nadalje izboljševali in čistili do izteka njenega življenjskega cikla nekje med 2035 in 2040. Vzporedno smo postali eden ključnih evropskih in globalnih igralcev na statorjih in rotorjih pogonskih elektromotorjev, tudi s patentom Hidria Bond, z lepljenjem namesto dosedanjega mehanskega spajanja lamel, s čemer delamo pogonski elektromotor cenovno dostopnejši in preko višjih izkoristkov pogonskega elektromotorja podaljšujemo domet hibridnih in električnih vozil. Obenem bomo razogljičili naše lastne proizvodne in širše poslovne procese, ki nam omogočajo trajnostni razvoj in proizvodnjo teh rešitev.

 

 

Katere konkretne ukrepe v duhu zelenega in trajnostnega ste že sprejeli in implementirali v podjetje? 

 

Golob: Vsako podjetje lahko izvaja zeleno preobrazbo na treh nivojih. Prvega predstavlja notranja javnost in podjetje samo. Na prvem mestu so vedno zaposleni. V Gen-I smo pred tremi leti pričeli s programom zelenega on-boardinga, kjer vsakega novo zaposlenega za mesec dni umestimo v poseben program, ki je primarno namenjen osveščanju glede nujnosti zelene preobrazbe. V podjetju merimo ogljični odtis in izvajamo celo vrsto ukrepov od električne mobilnosti in obnovljivih virov energije dalje. Načrtujemo, da bomo ogljični odtis v celoti izničili najkasneje do 2025. Drugi nivo so zelene storitve za naše odjemalce. V skladu z našo Vizijo 2030 bomo v zeleno in digitalno preobrazbo podjetja z namenom razvoja novih storitev in trajnostnih investicij vložili milijardo evrov. Investirali bomo tako v digitalne platforme za povezovanje naših odjemalcev ter poslovnih partnerjev z trgom prožnosti, kot tudi v množično izgradnjo sončnih elektrarn vseh velikosti. Tretji nivo pa so aktivnosti povezane s širšo zeleno preobrazbo poslovnega sveta in družbe nasploh. S tem namenom smo na primer skupaj z ELES-om in tremi distribucijskimi podjetji ustanovili Konzorcij za zeleno preobrazbo energetike, katerega ključni cilj je pospešitev aktivnosti, ki bodo omogočile bolj učinkovito integracijo zelenih tehnologij v obstoječe elektroenergetsko omrežje. 

 

Seljak: Največja problema za planet in posledično za našo civilizacijo sta nedvomno globalno klimatsko segrevanje in kopičenje mikroplastike. Na področju razogličenja še povečujemo naše investicije v proizvode in rešitve, ki radikalno  znižujejo emisije v cestnem prometu na globalnem nivoju. Obenem digitaliziramo, avtomatiziramo in robotiziramo naše lastne proizvodne in poslovne procese, minimiziramo porabo energije in se za preostalo porabo preusmerjamo na zelene vire.

 

 

V Hidrii so vsem 2.300 zaposlenim podarilo steklenko, s čemer so se rešili plastenk v podjetju.

 

 

Na področju boja proti mikroplastiki smo v sodelovanju z Rotary Slovenija v projektu Adijoplastenka.si (vir) lani razplastenčili Hidrio, pri čemer smo vsem 2.300 zaposlenim podarili steklenko, opremili vse naše prostore z zalogovniki za filtriranje in hlajenje pitne vode iz omrežja in s tem po naši grobi oceni zmanjšali odpad plastenk za kar okrog dva milijona kosov letno. K temu prehodu proaktivno vzpodbujamo tudi naše partnerje. Ob tem smo predhodno za plastenke vode za enkratno uporabo potrošili okrog 70.000 evrov letno. Z enkratnim vložkom v steklenke in zalogovnike vode na nivoju 20.000 evrov v prvem letu, in ob majhnih stroških vzdrževanja zalogovnikov od tu naprej na nivoju samo nekaj tisoč evrov letno, pa bomo sedaj vsako leto samo še bolj prihranili. Planetu in nam vsem prijazno ravnanje je torej poleg vsega še ekonomsko upravičeno in smiselno, nujno.  

 

 

Nova delovna mesta, nove priložnosti za razvoj in uravnoteženo sobivanje so cilji vašega poslanstva. Dr. Seljak, trenutno zaposlujete čez 2000 ljudi in to v Sloveniji. Prav tako pa imate v načrtu izjemno investicijo oz. center, kjer boste proizvajali elektromotorje. In tu smo Slovenci lahko prvi, drži? V tej novi e-industriji. 

 

V Hidrii smo se v hibridizacijo in elektrifikacijo vozil začeli načrtno usmerjati leta 2005 in od takrat v tej smeri izgradili številne kompetence in znanja in na ta način pridobili pomembne projekte. Od leta 2023 naprej bomo dobavljali ključne dele nove hibridne platforme za vozila BMW in Mercedes s 150 kilometri samo električnega dosega. Za to seveda rabimo tudi digitalizirane, avtomatizirane in robotizirane proizvodne procese in kapacitete, ki se oblikujejo v tej novi tovarni za e-mobilnost. Gre za eno največjih investicij električne mobilnosti v državi. Hidriin center e-mobilnosti se bo razprostiral na območju, velikem za skoraj dve nogometni igrišči, 15.000 m2. Zajemal bo najsodobnejše prostore z avtomatizirano in robotizirano digitalno podprto tehnologijo po načelu industrije 4.0. V njem bomo postopoma zaposlili 100 novih visoko tehnološko usposobljenih sodelavcev. Ti bodo ustvarjali proizvode z visoko dodano vrednostjo, ki bo občutno presegala 100.000 evrov na zaposlenega.

 

 

Dr. Iztok Seljak je generalni direktor podjetja Hidria.

 

 

Upoštevajoč te velike priložnosti in nujno veliko tranzicijo avtomobilske industrije v prihodnjih nekaj letih se povezujemo z drugimi podjetji v branži v Sloveniji v okviru ACS, slovenskega avtomobilskega grozda. Skupaj smo oblikovali projekt oziroma misijo GREen MObility, GREMO, v okviru katerega se skupaj usmerjamo v prebojne elektromotorske pogone, zalogovnike energije (baterije) in nove načine polnjenja in kreiranja električne energije ter v ekstra lahke reciklabilne materiale na osnovi bio mase. Priložnosti velikega preboja je zaznala tudi vlada (država), s katero v okviru trojnega heliksa država-znanost-industrija snujemo nov partnerski ekosistem, ki bo s svojo veliko multiplikacijo omogočil velik razvojni preboj Slovenije na področju zelene mobilnosti.

 

 

Omenjate Industrija 4.0. Kako se v vaših podjetjih pripravljate na te pomembne korake, ki vključujejo tako kiber realnost kot kognitivno računalništvo?

 

Seljak: Pri novi tovarni smo si za cilj zastavili maksimalno produktivnost in minimizacijo našega ogljičnega odtisa, kar je v danem trenutku mogoče z najvišjo možno stopnjo digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije procesov in z minimiziranjem porabe resursov - finančnih, materialnih, energetskih, človeških … V Hidrii imamo za naslavljanje takih izzivov oblikovano skupino 50 inženirjev za industrijsko avtomatizacijo, ki v naše procese ustrezno integrirajo zadnja inovativna dognanja iz področja digitalizacije, avtomatizacije, robotizacije in uporabe umetne inteligence. V okviru partnerstva GREMO se vključujemo v povezovanje vseh ključnih deležnikov tega procesa - znanosti, izobraževanja, digitalizacije, okolja …. Med drugim bomo delali na novem interdisciplinarnem študiju mobilnosti prihodnosti, ki rabi širino in globino in interdisciplinarno povezovanje različnih kompetenc - strojništva, elektrotehnike, mehatronike, IKT, umetne inteligence, tehnično-tehnoloških inovacij in inovacij poslovnih modelov … Želimo si, da bi Slovenija v tem segmentu prehitela avtomobilske velesile in kot prva vzpostavila namensko Akademijo mobilnosti, ki bo v duhu časa in v sozvočju s projekti, ki podpirajo "pametno" prihodnost.

 

 

Zakaj ne bi Slovenija kazala smer, vizijo in bila prva v teh izbranih pomembnih segmentih hibridizacije in elektrifikacije vozil? Seveda pa je ves napredek in razvoj 4.0 mogoč le s pametnimi in interaktivnimi visokotehnološkimi platformami, ki so po svoji naravi digitalne. In z ljudmi, ki negujejo znanje, razvijajo novega, razvijajo sami sebe in so sposobni delovati v sinergijah. Se povezovati na pravih osnovah. In biti voljni neprestanega učenja in nadgradnje. 

 

Golob: Naše trgovanje na primer, s katerim ustvarimo več kot 80 odstotkov dodane vrednosti na tujih trgih, je in bo v prihodnjih letih še intenzivneje povezano in podprto analitsko kot digitalno. Uporaba napredne prediktivne analitike, umetne inteligence ter algoritemskega trgovanja so postali nujnost za uspešno delovanje na konkurenčnih energetskih trgih. Enako pričakujemo na segmentu energetske oskrbe naših odjemalcev: poleg digitalne izkušnje bodo popolnoma nove digitalne storitve in interakcije z ostalimi deležniki sila enostavne: svoje zelene energetske naprave bo uporabnik povezal v sistem ter preko naše platforme dostopal do trga prožnosti. Seveda bo takšna digitalna platforma posebej prirejena za pametne domove prihodnosti, ki bodo vključevali trajnostni energetski krog. Torej, 4.0 odpira vrata v nov svet. Virtualni in realni obenem.

 

 

Kako usklajujeta poslovne rezultate z in družbeno odgovornim ravnanjem? 

 

Golob: Pri GEN-I se torej zavedamo, da nismo odgovorni le za ustvarjanje dobička. ESG poslovni standardi, torej odgovornost do okolja, družbe in korporativnega upravljanja v Gen-I že vse od 2016 narekujejo smer našega razvoja. Ker se spremembe in demokratizacija energetike začne s soncem, ki nas vse povezuje in je dostopno vsem in nas nič ne stane, posel naravno vpne v novo brezogljično prihodnost. In v GEN-I bomo do 2030 ponudili zelena delovna mesta: vsak megavat sonca namreč pomeni 9 novih delovnih mest in v desetih letih jih bomo skreirali 10.000; in to je naša odgovornost do družbe. Torej, zeleno ni le nuja, temveč poleg dobička prinaša tudi blagostanje za vse, velike in majhne, tiste v centru kot na obrobju. Verjamemo, da je prav izgradnja novih zelenih virov edini pravilen odgovor na draženje fosilnih energentov in da s tem, ko omogočimo, da je lahko vsako gospodinjstvo v Sloveniji samooskrbno, naredimo največ za našo širšo skupnost.

 

 

"Voda, ki jo pijemo iz plastike za enkratno uporabo, je strupena tako za nas same kot za okolje, kaj šele sama plastika."  IZTOK SELJAK

 

Seljak: Prej sem omenil projekt Adijoplastenka.si. Skupaj s kolegi rotarijci smo ga zasnovali lani, lansirali letos. Naš konkreten cilj je, da bi Slovenija do leta 2026 kot prva država na svetu v modernem času v celoti opustila uporabo plastenk za enkratno uporabo za vodo in druge pijače in jih nadomestila s steklenkami, kot steklenicam s starim žlahtnim izrazom za steklenico rečemo v Rotaryju, ki je spiritus agens tega projekta, prave socialne inovacije. Projekt nagovarja fundamentalna vprašanja o tem, kaj je pravično, pošteno in dobro za vse. Pa tudi, kaj je etično. In kdo o teh vprašanjih zares lahko sodi? Prihodnosti še ni, še ni napisana. Planeta in s tem samega sebe še nismo uničili. Zato imamo še vedno priložnost in možnost, da si sami določimo pot in smer. Največkrat še vedno odgovore na vsa ta in podobna vprašanja iščemo izven sebe, nekje zunaj, pri drugih. Vsi ti odgovori pa se vedno skrivajo najprej globoko v nas samih, samo poiskati jih moramo tam. In ta navdih peljemo v Hidrio, kjer poskušamo ustvarjati navdihujoče okolje. Smo odgovorni do sebe in do vseh in vsega okrog nas. Razvijamo za to potrebne kompetence sodelavcev, jih navdušujemo za doseganje teh ciljev in jih dosegamo preko dolgoročnih partnerstev. Obenem se zavedamo, da je naša korporativna kultura, ki temelji na odgovornosti, spoštovanju, kreativnosti in inovativnosti in odličnosti tista osnova, ki ob spoštovanju  tradicije in skrbi za celoto in za vse ustvarja primerno sinergijo z okoljem. Zato poslujemo z mislijo na prihodnje generacije. Usmerjeni smo v prihodnost, pri čemer dajemo velik poudarek na izvirnost in ustvarjalnost.

 

 

Gospod Golob, s sogovorniki ste v nedavnem posvetovalnem odboru za podnebno politiko soglašali, da je energetska prihodnost Slovenije pomembno strateško vprašanje, o katerem potrebujemo strokovni in družbeni konsenz. Smo blizu temu cilju, soglasnemu postavljanju trdnih temeljev proti zeleni prihodnosti?

 

Vprašanja energetske prihodnosti so prav v današnjih časih postala eminentna politična tema. Popolnoma jasno je, se mora cel svet takoj in z vsemi silami postaviti na pot, ki pelje stran od fosilnih goriv, saj z vztrajanjem v obstoječih vzorcih uničujemo prihodnost naših otrok. Sile, ki si sprememb ne želijo, so še vedno močne, a dejstvo je, da vzdrževanje stare fosilne realnosti ne služi drugemu kot propadu človeške civilizacije. Zavedanje o tem se širi. Brezogljične tehnologije so dostopne in znane in počasi se gradi konsenz, da moramo uporabiti prav vse tehnologije, ki zmanjšujejo ogljične izpuste. Izpusti se namreč kopičijo v ozračju in ta proces je žal ireverzibilen. Zato moramo ukrepati sedaj. Vprašanja energetike so istočasno vprašanja moči in rekrutacije resursov za vzdrževanja stanja, ki paše tistim, ki si sprememb ne želijo. A dejstvo je, da stara fosilna realnost ne služi drugemu kot propadu civilizacije. Zato smo na prelomni točki, ko moramo ukrepati in iskati vizije onkraj do sedaj znanega. In sam poudarjam, da je zeleno pravo in pav tako dobičkonosno.

 

 

Kaj pa znanje, kreacija novih možnih realnosti in investicija v talente? Kakšna je torej vloga zaposlenih v zeleni preobrazbi?

 

Seljak: Prav vse, o čemer govorimo, temelji in bo tako tudi v prihodnosti v čedalje večjem mešanju realnosti z virtualnostjo, z iskrenim upanjem, da bomo znali vse velike tehnično-tehnološke preboje, ki so pred nami, usmerjati v prvi vrsti v človeku prijazne rešitve tudi v prihodnosti. Tu pa so ključnega pomena pravi etični civilizacijski temelji in ljudje, ki jih ponotranjajo, ponotranjamo v vsakdanjem življenju. Ob tem razpolagamo z izjemnimi talenti, ki jim moramo v tem oziru dati možnosti in priložnosti na vse možne kreativne načine, saj je ravno v teh talentih naša največja konkurenčna prednost. In potencialna moč vsake poslovne družine, ki jo moramo znati spreminjati v realno. Hidriina Akademija, v kateri vzgajamo po 20 takih mladih talentov letno, pa načrtovana slovenska Akademija mobilnosti, ki bo interdisciplinarno zajela potrebno globino in širino znanja mladih talentov ter naše vsakodnevno zaznavanje in razpoznavanje takih človeških potencialov in njihov razvoj so vsebine, ki jih moramo še nadgraditi in okrepiti. V Hidrii stavimo na znanje in kompetentnost, kar dosegamo s podpiranjem in spodbujanjem strokovnega in osebnega razvoja zaposlenih. Izrazitega pomena je usklajeno timsko delo, kar ustvarjamo s stalnimi delavnicami in izobraževanji, s spodbujanjem šolanja ob delu in štipendiranjem. Znanje naši sodelavci pridobivajo na velikih mednarodnih sejmih, strokovnih posvetih in kongresih. Hidria omogoča tudi dodiplomski in podiplomski študij ob delu.  Kot predrazvojni dobavitelj najsodobnejših sistemov za avtomobilske in industrijske tehnologije nenehno iščemo nove priložnosti in inovativne rešitve za trajnostni razvoj. Ustvarjamo rešitve z visokim deležem vgrajenega znanja in z Inovacijskim centrom Hidrie ustvarjamo novosti za trajnostni razvoj okolja. Ta spoj veščin, kompetenc, znanj in inovacij nas je pripeljal do številnih priznanj: leta 2012/2013 smo po EBA postali najbolj inovativno evropsko podjetje. Leta 2016 nam je Združenje evropskih avtomobilskih dobaviteljev (CLEPA) podelilo prvo nagrado za najboljšo eko inovacijo Evrope v avtomobilski dobaviteljski industriji. Vedno pa delamo na tem, da so največji uspehi šele neposredno pred nami.

 

 

"Spreminjati želimo širšo družbo in ne le ozkega lokalnega okolja. In za to gre, tako pri deplastifikaciji kot pri dekarbonizaciji." ROBERT GOLOB

 

Golob: Znanje je tisti vzvod in istočasno krmilo, ki odpira nove svetove. Prodira v fuzijo tehničnih, inženirskih, sistemskih in družbenih spajanj, ki se, zaradi novih tehnologij in industrije 4.0, bliskovito gradijo. Ko smo željni učenja in ko nas strast po spoznavanju procesov, delovanj in dinamike tako prevzame, da se temu cilju predamo, ustvarimo živa učeča okolja, kjer prispeva vsak in prav tako prejema vsak. In vloga zaposlenih v zeleni preobrazbi je ključna, saj so oni s spremenjenim življenjskim stilom gonilna sila preobrazbe kulture podjetja. Na GEN-I ogromno vlagamo v svoje kadre, ki jih interdisciplinarno izobražujemo. Inženirsko razvojno logiko, ki temelji na empiriji in ponovljivosti, povezujemo s humanističnimi in družboslovnimi koncepti, ki služijo razumevanju zlasti tistih fenomenov, ki ne sledijo eksaktnosti in preverljivosti. Ob močni analitiki, poslovni inteligenci in razvojnih rešitvah dobro usklajujemo delovna mesta s talenti. Od zelenega onboardinga, mentorskega programa in psihološkega blagostanja, da naštejem le nekaj razvojnih projektov HRM, do rednih sestankov med vodji in sodelavci, kar smo vgradili kot digitalno platformo s projektom OKR (objectives and key results), spremljamo sprotni napredek. Skrbimo tudi za čustva in emotivni naboj, saj so čustva gorivo vsakega tima in vezni člen učinkovitega delovnega procesa. Zanima nas energija zaposlenih, ki naj bo multiparadigmatska, s trdnimi temelji človeškega kapitala.

 

 

Sta glasnika deplastifikacije in dekarbonizacije. Zgledi vlečejo in vizionarji ste tisti, ki vidite sedanjost z očmi prihodnosti. Kako gledata na plastični in ogljični odtis?

 

Seljak: V Hidrii po naravi stvari delamo res velike premike na področju dekarbonizacije. S prebojno inovacijo Hidria Optymus PSG, zaščiteno s 15 globalnimi patenti, radikalno izboljšujemo delovanje dizelskih motorjev in znižanjem emisij do 30 % in s tem dobesedno in neposredno omogočamo zmanjšanje izpustov CO2 za več milijonov ton letno. S Hidrio Bond, s posebnim procesom lepljenja statorskih in rotorskih lamel namesto njihovega mehanskega spajanja omogočamo višje izkoristke elektromotorjev in s tem daljše domete električnih vozil in njihovo lažjo cenovno dostopnost. Razvijamo še številne nove rešitve v teh smereh. Gotovo pa je na drugi strani problem mikroplastike nam vsem še premalo poznan, še ne tako razvpit, a nič manj urgenten. Vsakodnevno človeštvo odvrže preko 2 milijona ton ali 50.000 vlačilcev plastike za enkratno uporabo, ki se razkraja več sto let in nabira v oceanih in dejansko ogroža naša življenja. Nas tako omejuje in uničuje, lahko pa poveže in osvobodi klasičnih težav medosebnih odnosov in izgubljanja smisla. Zaradi boja proti mikroplastiki smo se odločili, da animiramo res velike mase ljudi, saj bo samo ta boj uspešen. Rodil se je koncept Adijoplastenka.si, razplastenčenja - pravzaprav uvajamo povsem nov termin - kjer gre za prehod iz reaktivne v proaktivno pozicijo, iz nemočnega gledanja in opazovanja v ukrepanje. Reagiramo vsi, pritožimo se hitro, sodelujemo pa težje. Sedaj že kritično stanje okolja nas poziva k temu, da se končno zbudimo. Voda, ki jo pijemo iz plastike za enkratno uporabo, je strupena tako za nas same kot za okolje, kaj šele sama plastika. In naša steklenica, ki jo poimenujemo steklenka, je oživljena stara slovenska beseda, ki je nekoč, na njenih začetkih, služila poimenovanju steklenice, je pomemben konkreten del rešitve tega problema. S projektom neposredno nagovarjamo vse nas, naše zdravje, fizično in mentalno, našo sposobnost ustvarjati boljšo prihodnost za planet in z nas vse. Poleg tega s projektom neposredno podpiramo lokalno ekonomijo in s skupnim nastopom številnih deležnikov aktiviramo družbo pri njenem samem izvoru - pri nas samih. Verjamemo, da so ljudje dobri, če jim pomagamo pri tem. Če in ko si pri tem pomagamo. In ko bomo zmanjšali plastični in prav tako ogljični odtis, bomo zmanjšali tudi družbeno nepravičnost in revščino. Spreminjamo sebe in s tem spreminjamo svet.

 

 

Robert Golob: "Skrajni čas je, da je EU zeleni dogovor postavila na prvo mesto."

 

 

Golob: Z bojem proti podnebnim spremembam sigurno spreminjamo možne bodoče scenarije. In značaj podjetja GEN-I je prvenstveno v spreminjanju sedanjega stanja na boljše, saj smo od ustanovitve bili in ostajamo izzivalci statusa quo. In ta izziv in poslanstvo ter vizija je v besedi brezogljično. Ob tem se odvija fuzija sprememb: od transformacije poslovnega okolja na boljše, novo, cenejše in drugačno, do soočenja naše vizije s staro, fosilno. Ob tem pa preizkušamo prebojnost naše miselnosti na širšo družbo. Zanima nas širši družbeni fenomen. Delovati želimo kot zgled. In navdušiti tudi druge deležnike, odjemalce in posameznike. Spreminjati želimo širšo družbo in ne le ozkega lokalnega okolja. In za to gre, tako pri deplastifikaciji kot pri dekarbonizaciji. In skrajni čas je, da je EU zeleni dogovor postavila na prvo mesto. Realizacija sicer še vedno šepa in ne bi želel, da se narativ izpoje v birokratskem močvirju brez realne koristi za skupnost. Zato pa moramo o tem veliko govoriti, da ponotranjimo možne opcije za prihodnost. In beseda, ki združuje te usmeritve, ki nagovarjajo h kvaliteti, je pravičnost. To, da ljudem omogočamo višjo kvaliteto bivanja, ki jo dejansko podpirajo nove tehnologije in brezogljične rešitve, je nova podoba "nove realnosti", ki se je v času pandemije še toliko bolj razjasnila.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
10
22.11.2021 20:00
Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
10
18.11.2021 20:00
Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot ... Več.
Piše: Lucija Mulej
"Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem."
8
15.11.2021 20:00
Doktor biotehnologije Aleš Štrancar je izjemen slovenski znanstvenik, inovator in podjetnik, ki bi v času krize, ki jo povzroča ... Več.
Piše: Ana Jud
"Človek se mora v prostoru, ki ga zanj načrtujem, počutiti takšnega, kot je. Pristnega in sprejetega."
6
14.07.2021 21:30
Covid-19 nam je vsem dal priliko, da razmislimo o konkretnem, posamičnem, o sebi in vseh, ki sestavljajo naše minute in dneve. ... Več.
Piše: Lucija Mulej
Kristijan Musek Lešnik, psiholog: "Nepopravljiv optimist sem. Verjamem, da bo iz krize narcisističnega individualizma zrasla nove želja po povezovanju in empatičnem sobivanju."
9
22.06.2021 22:55
Epidemija covid-19 je najbolj prizadela tiste in tam, kjer smo v Sloveniji že vrsto let pred tem imeli resne težave: na področju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sistem razdeljevanja sredstev FIHO, ki temelji na računalniškem programu, je izredno kompleksen, netransparenten in ustvarja tveganja za korupcijo
6
21.03.2021 23:59
S namestnikom predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Urošem Novakom smo se pogovarjali o ozadjih nedavnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Nevarno je, če zasebne družbe samovoljno omejujejo politični govor kogarkoli mimo zakonov, še posebej izvoljenim politikom"
18
01.02.2021 07:00
Dejan Verčič je profesor na FDV, partner v družbi Herman in partnerji in raziskovalec odnosov z javnostmi, natančneje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."
12
29.09.2020 20:00
Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan ... Več.
Piše: Uredništvo
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.920
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.699
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.511
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.589
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.309
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 787
08/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.453
09/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 771
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 580