Komentar

Volitve, ki prihajajo, bodo glede politične komunikacije najslabše, kar jih je videla Slovenija.

Kopica nesposobnih in interesno motiviranih političnih elit in posameznikov na levi in desni se prepira, kdo bo preko politično nastavljenih kadrov nadzoroval večji del odločanja v interesu kapitala. Kdo bo nadzoroval večji delež tajnih služb, kdo bo kontroliral svoje nasprotnike ter nabiral materiale in dokaze, na podlagi katerih se po potrebi sprožajo afere, namenjene diskreditaciji političnih strank in posameznikov v interesu medsebojnega spopada za prevlado moči.

03.11.2021 21:00
Piše: Aleksandra Pivec
Ključne besede:   Aleksandr Pivec   politika   mediji   diskreditacija   Covid-19   DeSUS

Kolesarjenje ni preveč ustvarjalno, vodni topovi še manj. To je odraz nemoči obeh, morda celo nesposobnost obeh.

Na zahodu nič novega, bi rekli za pretekle tedne dogajanja na slovenskem političnem odru. Nadaljevanje nočne more politične inkompetence, ohranjanja dolgo časa trajajoče situacije po principu "narod si bo pisal sodbo sam", pretepanje oslovih senc ter obsodba pohujšanja v dolini šentflorjanski. Pečatu zdaj že tradicionalne in prepoznavne taktike politično narekovanega in medijsko izvedenega konstrukta dodajamo še politično diskreditacijo in medijski umor kandidata za ustavnega sodnika. 

 

Svet s svetlobno hitrostjo drvi po poti prilagajanja spremenjeni globalni realnosti, strategiji usmerjanja v zelene vire energije, oblikovanju "meta svetov", ki bodo prevzeli trilijonske vrednosti potrošniške trgovine, oblikovanju novih trgovinskih in logističnih zavezništev ter oblik poslovanja, zagonu infrastrukture novih generacij, reformi bančnega sektorja, vlaganjih in reformah zdravstvenih sistemov in infrastruktur. Pri nas pa smo še vedno udobno mirni v fazi "business as usual"

 

Slovenska vladajoča in razdeljena politika se še vedno ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, namesto da bi tem globalno nastajajočim tokovom sledila s svojo jasno vizijo. Konstruktivna politika, sposobna kreativnega in kritičnega razmišljanja in kreiranja jasnih in učinkovitih rešitev, bi lahko krize reševala, preden jo čutimo vsi oziroma začnejo trpeti državljani. Takšna politika bi pokazala mnogo višjo čustveno inteligenco vladajočih elit, kot jo izraža z neprestanim medsebojnim merjenjem moči med dvema ideološkima poloma, s čimer preko medijske vojne ustvarja tudi psihično napetost in razdvojenost med državljani. Vendar pa zato potrebuje nekaj, kar je v Sloveniji prepovedano. Pohvalo in priznanje ter seveda tudi kritiko, ki pa mora biti konstruktivna. 

 

Kopica nesposobnih in interesno motiviranih političnih elit in posameznikov na levi in desni se prepira, kdo bo preko politično nastavljenih kadrov nadzoroval večji del odločanja v interesu kapitala. Kdo bo nadzoroval večji delež tajnih služb, kdo bo kontroliral svoje nasprotnike ter nabiral materiale in dokaze, na podlagi katerih se po potrebi sprožajo afere, namenjene diskreditaciji političnih strank in posameznikov v interesu medsebojnega spopada za prevlado moči.

 

Upam, da smo po skoraj dveh letih investirali dovolj sredstev za prostorske zdravstvene kapacitete za obvladovanje potreb zdravljenja Covida. A kaj ko smo zdaj ostali brez dovolj kadra v zdravstvu, pri čemer nihče ne ve, kam sta izginili dve generaciji zdravnikov in medicinskega osebja, ki sta šolanje končali v času Covid-19. Še vedno se niso dogovorili, kdo naj obvladuje večje državne sisteme.

 

Teme kot digitalizacije državne uprave, debirokratizacija, razbremenitev plač, zakon o dolgotrajni oskrbi ter domovi za ostarele, strategija gospodarjenja z državnim premoženjem za zagotavljanje vzdržnega pokojninskega sistema in sistem stabilnega zdravstvenega varstva so izginile iz vladnih in opozicijskih strank. Zelo verjetno se bodo pojavile na reklamnih plakatih takoj, ko se bo začelo obdobje predvolilne kampanje. Svet se pa vztrajno vrti naprej.

 

Na plano praktično dnevno prihajajo zapisi režiranih konstruktov destabilizacije posameznih političnih strank in njenih posameznikov z jasnimi strategijami in cilji različnih interesnih skupin. Kdo je rušil DeSUS in zakaj, šokantni zapisi o kandidatu za ustavnega sodnika, kakšno diskreditacijo je naša politična elita sestavila proti njegovi kandidaturi kljub njegovim strokovnim referencam in evidentnemu 20-letnemu raziskovalnemu delu. Kako skrbno so sestavljali rušenje mene z mesta predsednice DeSUS, ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednice vlade, da bi me "umaknili" iz političnega prostora in destabilizirali stranko. Zaskrbljujoče je dejstvo, kako so nekateri mediji sodelovali pri uresničitvi tega pomembnega cilja – in kako cilj opravičuje sredstva. Svet se pa še vedno vrti naprej … 

 

In pri tem so nas na vseh področjih prehiteli Slovaki, Čehi in Poljaki, ki smo jim bili Slovenci svetilnik še v časih pristopa v EU kot "najperspektivnejša država in zgled v tranziciji". Mogoče imajo te države pač sposobnejše politično elito – tako vsaj kažejo njihovi rezultati. Težko rečem, da so zato krivi ljudje, ki delajo za minimalne plače, obremenjene s takšno bruto postavko, da bi vsak prejemnik lahko k zobozdravniku prišel na vrsto v 1 tednu – po belo, ne črno zalivko. In kjer predstojnik oddelka ne bi pacientu rekel, da zlomljenega prsta ne bo zdravil, ker "pacient ne igra violine in ga ne potrebuje". In politiki obsojajo zasebnike v zdravstvu kot del problema, pri čemer pa ne povedo (verjetno iz nesposobnosti, ne iz hudobije), da v kolikor ne bi bilo zasebnih zobozdravnikov, bi ljudje, kljub "v zlatu plačanih bruto prispevkov pri plači" hodili brezzobi. Tako pa ljudje sami rešujejo zdravstveno blagajno na način, da poleg že plačanih prispevkov sami plačujejo zobozdravnike in druge zasebnike, da pridejo do osnovne zdravstvene zaščite, zdravja in dostojanstva, ker vodstvo zdravstvenih blagajn ni sposobno zagotoviti vsem enakega in z ustavo zaščitenega pravočasnega in potrebnega dostopa do zdravstvenih uslug. Ne v obsegu, ne v času. In samoplačništvo je tako postalo del sistemske ureditve javnega zdravstva, drugače si tega ne znam več razlagati.

 

Ko smo že pri omenjeni violini – vedno bolj sem prepričana, da odgovor na izhod iz te situacije niso politiki (posebej ne obstoječi). Rešitev je ponovni zagon ustvarjalnosti in komunikacije. Volitve, ki prihajajo, bodo iz naslova nivoja politične komunikacije najslabše, kar jih je videla Slovenija. Vsaj videno po obstoječi politični kulturi in odnosih, medijski nastrojenosti enih proti drugim ter vseh proti vsem. Del tega trenda je tudi padec politične kulture in komunikacije v svetu (Amerika, Evropa) – in naša politika to zna zelo dobro razumeti, kopirati in se temu prilagoditi, žal pa pri sledenju in posnemanju razvojnih vprašanj ter ustvarjanja uspešnejše prihodnosti tega ni sposobna.

 

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so skozi celotno zgodovino nivo komunikacije uspešno dvigovali kultura, umetnost in ustvarjalnost. Pisatelji, pesniki, glasbeniki, slikarji, kiparji, gledališčniki, plesalci, amaterski in profesionalni, sodobni in tradicionalni, so skozi zgodovino postavljali družbene komunikacijske norme, ki so človeštvo dvigali iz preprostega živalskega sveta in medsebojnega boja na nivo civilizacije in medsebojnega sodelovanja in sinergije.

 

Kultura in znanost si svoje pravo mesto (kot tudi spoštovanje ter proračun za prihodnost) izborita v takšnih časih, kot jih preživljamo sedaj. Kolesarjenje ni preveč ustvarjalno, vodni topovi še manj. To je odraz nemoči obeh, morda celo nesposobnost obeh.

 

Covid kriza, eksistenčna in psihološka kriza ter predvsem politična kriza in pomanjkanje znanja, sposobnosti in volje za zagon ustvarjalnosti, ustvarjanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, nadgradnja šolskega sistema, vlaganje v znanost in kulturo, skrb za starejše in mlade družine ter oblikovanje konkurenčnih prednosti Slovenije za prihodnost ter medsebojno sinergijo predstavljajo probleme, na katere lahko odgovori (tudi) kultura. Ne samo tista, ki je financirana z državnimi sredstvi, ampak še posebej tista, ki čuti, da lahko z ustvarjalnostjo doseže majhne ali velike premike v družbi in v konceptu. Mogoče je ta ustvarjalni potencial skrit v tihi večini, ki jo večkrat izpostavljam in na njen odziv in glas najbolj računamo. Glas tiste tihe večine ljudi, ki jih je morda strah, mogoče se jim zdi vse skupaj brezupno, mogoče so preveč samokritični. Upam, da končno pridejo iz tihe večine v glasno manjšino, ki bo naredila razliko v času umiranja dosedanje slovenske družbene pogodbe in izpetega političnega sistema oziroma (ne)kulture in jo popeljala v smeri novega družbenega dogovora, s katerim bomo končno stopili na pot boljše prihodnosti za ljudi in državo.

  

Kultura - in ustvarjalnost nasploh - je ključna za izgradnjo slovenske družbe po covidu. Kultura je pomembno zdravilo pri lajšanju psiholoških težav, občutkov praznine, ki jo povzroči takšna kriza. Bo pomemben gradnik družbe in njenih sprememb, če želimo družbo spraviti nazaj na nivo, ki mu rečemo zdrava, ustvarjalna, delovna, humanitarna, empatična, realna, vključujoča in optimistična, pogumna ter odločna družba.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.405
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.629
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.568
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.296
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.043
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.413