Po mnenju prvopodpisanega pobudnika, društva Davkoplačevalci se ne damo, ki ga vodi Vili Kovačič, bodo uvodoma našteti trije ukrepi bistveno pripomogli k (o)krepitvi vladavine prava v Sloveniji kot tudi ostalih članicah Evropske unije (EU). Gre za realno izvedljive ukrepe, ki ne zahtevajo posebnih investicij, na drugi strani pa utegne biti njihov učinek nezanemerljiv, saj povečujejo transparentnost in krepijo sprotni nadzor državljanov pri izvajanju načelu vladavine prava.

1. Javnost sodnih obravnav na vseh sodiščih, razen seveda v tistih primerih, ko je to izrecno omejeno z zakonom ali ustavo. Prisotnost javnosti v sodnih dvoranah naj se zagotovi tudi na digitalen način po avdio-vizuelni povezavi. Da so takšne povezave v poldrugem letu, ko živimo v senci epidemije Covid-19 postale nekaj vsekodnevnega, ni treba posebej poudarjati. Javnost sojenja se lahko zagotavlja tudi s pomočjo video povezave, s tem se načelo javnosti sojenja v bistvu samo še krepi. V Sloveniji bi bilo to po oceni številnih poznavalcev zelo dobrodošlo. Po izkušnjah je namreč načelo javnosti sojenja pri nas prepogosto kršeno oziroma se ga omejuje s takšnimi ali drugačnimi izgovori. Praksa je takšna, da je javnost na obravnavah zreducirana na foto termin ob začetku sojenja in prisotnost novinarjev ob razglasitvi sodb. Kar pa je daleč od prisotnosti zainteresirane javnosti, opozarjajo Kovačič in ostali. Javnost obravnav naj bo obvezna tudi za Računsko sodišče in Ustavno sodišče, vsekakor pa tudi za Vrhovno in Upravno sodišče kot tudi vsa delovna sodišča.

2. Obveznost evropskega pravosodnega izpita za tožilce in sodnike je nujna tako v Sloveniji kot v mnogih državah članicah. Po mnenju predlagateljev lahko za Slovenijo "verodostojno trdimo, da o evropskem pravu tožilci in sodniki mnogokrat nimajo pojma, čeprav odločajo o zadevah, ki so v pristojnosti pravnega reda EU". Ukrep naj se sprejme takoj, izvedba pa naj se zagotovi v dobi dveh let.

3. Javnost podatkov o premoženjskem stanju sodnikov in tožilcev je tretji ukrep, ki ga predlagajo Kovačič in ostali, saj menijo, da davkoplačevalci "ne vemo, zakaj plačujemo in koliko plačujemo sodni sistem in njegove izvajalce". Po tej logiki namreč ljudstvo, v katerem imenu sodijo sodišča (izrekajo sodbe), ni dolžno plačevati anonimnih izvajalcev slabih, protipravnih, mnogokrat tudi neustavnih odločitev sodnikov in tožilcev. V Sloveniji je pozitivna praksa javno dostopnih podatkov o osebnih dohodkih javnih funkcionarjev že uvedena na primeru policijskih uslužbencev oziroma delavcev v organih za notranje zadeve. Ni razumnega razloga, zakaj bi bili sodniki in tožilci še naprej izvzeti, pravi Vili Kovačič.

Predlagatelji pričakujejo, da jih bo javno podprl Varuh človekovih pravic, s čemer bi predlog zelo pridobil na teži in podpori v javnosti, kar je pogoj za to, da se preide od besed h konkretnim dejanjem. Vloga medijev, opozarja Kovačič, predvsem javnih servisev STA in RTV Slovenija, je tu nenadomestljiva. 

Tisti del pobude, ki se nanaša na Evropsko komisijo, utegne biti precej trši oreh. Predlagatelji namreč precej naivno pričakujejo, da bo Evropska komisija zagotovila del proračuna za izvedbo teh ukrepov, predvsem ko gre za izobraževanje sodnikov in tožilcev ter digitalni preskok v 21. stoletje. Kovačič pričakuje tudi podporo poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije ter številnih nevladnih organizacij, ne samo slovenskih.

Pobuda bi ob predpostavki, da so najširši javnosti predstavijo vse mainstream mediji, zagotovo doživela velik odmev. Ne gre za revolucijo, pač pa utrjevanje načela vladavine prava in krepitev demokracije. Javnost je v obeh primerih ključna. Ali kot pravi Vili Kovačič: "Gre za tri zahteve: javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"