Opazili smo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo je pri nas na dobrem nivoju, čeprav se obravnava spreminja iz regije v regijo. Ob tem društva in stroka opozarjajo, da bi za boljšo obravnavo oseb s sladkorno boleznijo, pri nas morali uvesti register, saj bi to pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije.
Ključne besede:
sladkorni bolniki
diabetes
Zveza društev diabetikov Slovenije
NIJZ
STA

Na okrogli mizi, ki jo je organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z STA, so sodelujoči odprli glavna vprašanja glede obravnave sladkorne bolezni pri nas. Kot eno ključnih težav, je dr. Jelka Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izpostavila visoko število oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. V raziskavi Odkrijmo sladkorno, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021, se je izkazalo, da je pri nas med 59.000 in 127.000 takih, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. Kot je ob tem dejala dr. Zaletel, je "še posebej veliko teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj."
Ena izmed rešitev bi lahko bila uvedba registra oseb s sladkorno boleznijo, so si bili enotni Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKCL, in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana.
Sicer pa so se vsi udeleženci okrogle mize strinjali, da je sodelovanje različnih deležnikov izredno pomembno. Ob tem je Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje, dejala, da lahko le na tak način uspešno obvladujemo sladkorno bolezen. Po njenem "lahko z informacijami, znanjem in veščinami, ki so dostopne tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo, oziroma jo zgodaj odkrijemo in s tem zmanjšamo zaplete in umrljivost".
Zgodnje in optimalno zdravljenje, s tem povezan hiter in širši dostop do inovativnih zdravil in medicinskih pripomočkov, je tisto, za kar bi si morali v prihodnosti še bolj prizadevati, so si bili enotni sogovorniki. V prihodnosti nas namreč čakajo nove inovacije, ki bi lahko povsem spremenile življenje oseb s sladkorno boleznijo.