Ideji "sredinskega političnega zavezništva" izhaja iz ugotovitve, da aktualna politična kultura v Sloveniji ni dobra. "Komunikacije med političnimi predstavniki, med njimi in mediji, med vladnimi in nevladnimi ustanovami so preveč enostranske in pristranske, tako da se že spreminjajo v vsestranski kulturni boj, ki ovira normalno delovanje države." Podpisniki pobude opozarjajo na pogoste očitke, da so Slovenci med seboj usodno sprti, drug do drugega sovražni, razklani in razdeljeni.

"Slovenija  je v prelomnem obdobju, ko vsi upamo, da se tranzicija končuje, in da postaja Slovenija po dolgih desetletjih normalna evropska družba in država. Še posebej težavno je stanje zaradi dolgotrajne zdravstvene krize. Sicer običajna protestna združevanja se marsikje in marsikdaj spreminjajo iz dobronamernih mirnih zborovanj v nestrpne, nasilne in za demokracijo neproduktivne poulične konfrontacije. Slovenija ne sme obtičati v sovražnih sporih in spopadih za oblast. To velja še posebej za čas političnih tekmovanj, ki so pred nami v super volilnem letu 2022. Bližnje parlamentarne, občinske in predsedniške volitve bodo zahtevni izziv, s katerim se sooča slovenska demokratična kultura.  Umetno ustvarjene delitve bi v tem zgoščenem političnem času ovirale delovanje inštitucij države in oteževale življenje njenih ljudi."

Hkrati podpisniki, med katerimi so izpostavljeni Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž Zalaznik, priznavajo, da so nasprotja med političnimi poli normalna. Vendar pa je v zadnjem letu, torej po izbruhu epidemije virusa SARS-Cov-2, polarizacija slovenskega političnega prostora "pretirana, neproduktivna in škodljiva". To pomeni, da vedno bolj nestrpni spori "vlečejo vso družbo v težko obvladljivi vrtinec, katerega talka postaja vsa slovenska družba". Avtorji menijo, da prav to preprečuje učinkovit spopad z epidemijo in onemogoča normalno politično življenje.

V nadaljevanju so zapisali:

* Aktualne zidove izključevanja je treba podreti. Spomimo se, kako se nam je  prav to posrečilo ob osamosvajanju in ustanavljanju samostojne slovenske države. Vemo, da je možno sprostiti politična razpoloženja – kot se je to že zgodilo na pobudo slovenskih intelektualcev v zgoščenem zgodovinskem času slovenske pomladi.

* Za demokratične države je značilno politično tekmovanje, ki je nujno tudi v Sloveniji. Zato se zavzemamo za sproščanje, sodelovanje in povezovanje na politični sredini in iščemo poti, da bi zaživela slovenska moderna politična  kultura, ki je sicer značilna za zahodno civilizacijo. Slovenija potrebuje sredinsko, umirjeno, a jasno in povezovalno politično govorico, ki naj bo temelj za nove oblike sodelovanja v slovenskem političnem prostoru.

* Gre pa za politično sredino, ki se širi tako na obe strani sredinske ločnice. Šele celovita sredina je lahko pristno ljudska, svobodomiselna, spoštljiva do izročil prejšnjih generacij, pa tudi odprta za vedno sodobne vrednote socialne države v urbanih in podeželskih okoljih. Tako jedro slovenske politične sredine sega iz središča v vse slovenske dežele in pri tem z enakim spoštovanjem nagovarja naša mesta in vasi.

* Sedanja pobuda je vključevalna. Gradi na povezovanju in sodelovanju. Predpostavlja širino, politično kulturo civilnosti, strpnosti in osebnega poštenja. Spodbuja vsakršne ustvarjalnosti, podjetniške pobude, spoštovanje med mladimi in starejšimi generacijami, tudi pozitivni odnos do slovenstva ter institucij slovenske države. Zato je sredina  prostor civilne družbe ter kulturnega in akademskega snovanja.

* Zavezništvo za politično sredino ne sme ovirati ali celo omejevati identitete in avtonomije obstoječih, sedaj delujočih, celo pravkar ustanavljanih  političnih strank in gibanj. Sredinsko zavezništvo mora prav nasprotno od vsega začetka javno ustvariti in zagotoviti skupno tretjo pot, ki bo podlaga za strpno in spoštljivo politiko. Gre tudi za uveljavitev pristno evropskih vrednot, torej za krepitev evropskega slovenstva.

* Dobro bi bilo, da sredinske stranke, vladne in opozicijske, parlamentarne in neparlamentarne, oblikujejo zavezništvo, ki naj prinese v slovenski politični prostor tretjo možnost, tisto, ki bo tudi najbližja vrednostnemu središču današnje slovenske demokratične države. In ki bo napredovala po poti moderne države, temelječe na spoštovanju človekovega dostojanstva, ustvarjalnosti svobodnih ljudi ter na demokraciji pravne in socialne države.

* Pot do tako razumljene, normalno delujoče države  vodi preko dialoga in sodelovanja med različnimi idejami ter interesi. Ključ do uspeha je v rokah in glavah  ljudi, ki verjamejo v dialog in v sodelovanje, in ki nasprotujejo izločevanju. 

* K skupnim prizadevanjem so povabljene zlasti stranke, ki se nahajajo med obema aktualno profiliranima poljema slovenske demokracije. Vendar konstruktivni pogovor, h kateremu vabimo, ne nasprotuje, ampak povezuje v iskanju odgovorov na vprašanje, kakšne Slovenije si želimo.

Vprašanje, ki se zastavlja na koncu in ne povsem neodvisno od ugotovitev intelektualcev, ki predlagajo takšno "sredinsko zavezništvo", je pravzaprav preprosto:

Katere stranke v Sloveniji so sredinske?