Komentar

Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja

Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da potek bolezni teče kolikor toliko znosno. Tako lahko te dni vsaj berem brez večjih težav. Še dobro, da človek ne zmore prebrati vseh knjig, ki mu pridejo naproti. Blaženo jih je gledati, kako se nalagajo ob postelji in čakajo, da jih vzamemo v roke. Ob branju se mi je znova pokazalo, da je bolje biti amoralen kot zmotno moralen. Vau, te dni sem prebral najboljši roman, napisan v naši Republiki v vseh časih, ker pa v knjigi obrobno paradiram, je ne mislim javno reflektirati. 

13.11.2021 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Leonid Šejka   Kosovel   Duchamp   Picasso   Danilo Kiš   Mihajlo Mihajlov   Mediala   Miro Glavurtić   Marija Čudina   Ana Čolak Antić

Fotomontaža: portal+

Eden najlepših prizorov, videnih na tleh Balkana, se je zgodil, ko je Marija med snemanjem zaspala, Šejka pa je na blazino poleg nje položil napis Pesnica dela!

Še dobro, da je okrog mene cela vrsta neprebranih knjig. Po logiki slučaja jih jemljem v roke. Na prvi od njih preberem na hrbtni strani: Vsaka predstavitev umetnosti XX. stoletja je zahvala umetnikom za njihove ustvarjalne podvige. Še posebej zato, ker je umetnost tistega časa nastajala v zelo težkih družbenih in političnih razmerah. Na drugi knjigi je napis: Tragično svetlikanje naših planetov v kozmičnem prostoru. Na tretji hrbtni strani: Zbirka Kristali 3, Leonid Šejka: Mesto - smetišče - grad / 2. del. Na naslovnici se napis ponovi z mutacijo / 1.del. Knjigo s tem naslovom sem pred leti nekje na potovanjih založil, pred kratkim pa sem jo ponovno dobil v dar. Tako je po spletu okoliščin postala vsebina današnjega komentarja.

 

Mesto - smetišče - grad!

 

Smetišče je pomembno zato, da vzpostavi mentalno-kreativno situacijo, ta pa nam omogoča: Proglašanje! Kot arhitekt je Leonid Šejka (1932–1970), v Beogradu rojeni sin ukrajinskega geodeta in matere Grkinje z dekliškim priimkom Zisiadis, večino svojega življenja uprizarjal zgornji pogled na mesto in na njegovo smetišče. Metodološko je klasificiral najdene predmete na mestnih smetiščih. Ne dolgo tega so predmeti še imeli funkcije, ki so jih na poti na smetišče izgubili. Obredno jih je opremljal in urejal, v gradu pa razstavljal. Predmetom je z umetniškim proglašanjem in gestikuliranjem preuredil smisel (reizem). Z ekstremom se je želel izogniti egocentričnosti, predvsem pa se je želel duhovno osredotočiti. In to prek ideje mesta in njegovega smetišča! Ta pozicija ni bila tako redka v prvi polovici XX. stoletja. Spomnite se na Kosovela - gnoj je zlato, na Duchampa in njegovo stojalo za sušenje steklenic, Picassa in njegovih bikovih rogov oziroma krmila kolesa, najdenega na smetišču. A pri Šejki je bilo vse to drugače.

 

 

Prvi del

 

Mladi arhitekt je začel zelo zgodaj s procesom razgradnje modernističnega mesta, zapeljevala ga je ideja - ekumenopolisa. Če lahko združiš predmete s smetišča v "veliko delo", lahko tudi religije združiš v "veličastno resnico". Procesi proglašanja in čiščenja (vice) so se v njem začeli odvijati že leta 1955. Šejka je predmete sistematično in analitično postavljal v različne vizualne pozicije: registriral jih je in klasificiral. Umeščal jih je v obsežno mrežo, postavljeno na monokromo ozadje. Odbrano predmetnost s smetišča je plastil z logiko urbanističnih presekov. S pomočjo arhitekture je gradil idejo prehajanja iz mesta na smetišča in iz njega vstop v trdnjavo. Prek pekla v vice in končno v raj. Na noben način se ni želel izključiti iz resničnosti, kot so to storili modernistični abstrakcionisti ali avantgardistični suprematisti. Šejkino delo lahko danes razložimo z besedno zvezo: refunkcionalizacija oblik. 

 

Njegova zadnja razstava, ki se je odvila le nekaj mesecev pred smrtjo, je trajala le tri ure. Vsakega od obiskovalcev je poprosil, naj prinese na dogodek predmet in ga sam umesti v razstavo. V treh urah je mesto dobilo sredi gradu (galerije) svoje vizualno skladišče. Razstavo - stanja stvari prek stanja ljudi!

 

Nenehno je sledil ideji integralne slike. Na podoben način kot je Šejkin prijatelj Danilo Kiš v literarturi opravil operacijo - začetek konca modernizma -, je Šejka z integralistično operacijo želel vzpostaviti pogoje za - veliko sintezo - v smeri renesansa / modernizem. Menil je, da je prišel čas zanjo. A v resnici se bo ta čas razprl šele s pojavom medmrežja, integralnih strojev oziroma aparatov XXI. stoletja. Neodvisno od Šejkinih neo-dadaističnih postopkov, fluxov in konceptualizma je v njegovih ključnih umetninah še vedno bil prisoten pigment. Šele monumentalni pixel nam bo razprl možnost za veliko integracijo. Mogoče celo za veliko sintezo!

 

 

Mihajlo Mihajlov (1934-2010): edini politični zapornik v SFRJ, ki mu je Titov režim preklical potni list.

 

 

Šejka je bil avtentičen postmodernističen integralist. Vsekakor ni bil postmodernistični vmesnik. Sredi socialistične stvarnosti se je zavzemal za umik k začetnim pozicijam - zavzemal se je za sintezo modernizma in renesančnih umetniških stališč. Za sintezo modernizma in duhovnih vrednot humanistične Evrope in religije. Bil je umetnik, ki je "proglašal" umetnost. Navkljub vsemu se je v finalu odločil za pričakovan obrat - za ponovno aktiviranje slike in slikarstva, podobno kot so (smo) to storili anahronisti in retrogardisti. Obrat se je zgodil po letu 1966, ko je bil mesec dni zaprt v beograjskem zaporu zaradi sodelovanja z uredništvom neodvisnega časopisa za kulturo - Pot. Eden od sodelavcev časopisa, Mihajlo Mihajlov iz Zadra je bil kmalu po Šejki obsojen in zaprt na sedem let zapora. Povod je bil esej o sovjetskih gulagih, in to v državi, ki se je na Zahodu predstavljala kot nasprotnica stalinizma. Samo trije stavki "velikega vodje" in omemba mladeničevega imena so bili potrebni, da se je ta znašel v kolesju eksekutorjev.

 

Kdo se še spomni imena Mihajlo Mihajlov?

 

 

Drugi del

 

Šejkino umetniško življenje lako beremo tudi kot zaporedje dogodkov umetniške skupine Mediala (1957). Ob tem naj omenim Šejkinega prijatelja in člana Mediale Mira Glavurtića, ki je še danes priznan strokovnjak za demonologijo v Vatikanu, s svojo znamenito knjigo Satan. Leonid Šejka je bil izvrsten poznavalec misli filozofa Nikolja Andrejeviča Berdjajeva (1874–1948) in njegovega dela Jaz in svet objektov. Ponavljal je za Berdjajevim: Potrebno je imeti čisto vest pred skrivnostjo eksistence! Strinjal se je z njim, da je umetnost težnja k pra-izvoru, etika pa znanje, ki biva v neposredni bližini religije. Kot duhovno bitje se je Šejka v obeh delih knjige Mesto - smetišče - grad, izpostavljal prek različnih identitet: Šejka Klasifikator, Reg Talbott - fotograf, Leon Van Kiss in Leon Leš. Vse naj bi se seštele prek magije ekstremov v enotnost nasprotij.

 

Njegov umetniški prispevek k evropski estetski misli je del postmodernistične zareze. V resnici pa se bo njegova umetniška in teoretična potenca realizirala šele v prihajajočih letih. Sploh po zastoju, ko bo potrebno ambiciozno premisliti zadnjih pet stoletji: Kaj se nam je zgodilo? Tudi v umetnosti. Sinteza je mogoča! Šejkina ambicija jo omogoča.

 

 

Leonid Šejka in Marija Čudina, poročna fotografija (1961).

 

 

Drugi del Šejkinega življenja je potekal od leta 1966 vse do leta 1970, ko je umrl star osemintrideset let. Globinsko je bil povezan z izvrstno zadarsko pesnico Marijo Čudino. Eden najlepših prizorov, videnih na tleh Balkana, se je zgodil, ko je Marija med snemanjem zaspala, Šejka pa je na blazino poleg nje položil napis Pesnica dela!, kar je kasneje ponovil, ne vemo sicer, če zavestno in referenčno, Mladen Stelinović s projektom Umetnik dela!. Šejka je zadnji del svojega življenja preživel z občutljivo umetnostno zgodovinarko Ano Čolak Antić. Skupaj z Glavurtićem je oznanjal, da je največja premetenost Satana v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja. V svojih spisih je pozival h povratku ontologije v umetnost. Res je, vsak Čas drugam usmeri svoje cilje in zahteva od umetnika, da jim sledi. Šejka se je svojih ciljev dobro zavedal. Reprogramiral je predmete, s tem pa stvarnost. Od sveta pa je zahteval, da opravi "veliko sintezo".

 

Svet mu jo dolguje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
11
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.213
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.440
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.551
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.477
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.171
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.374
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 437