Komentar

Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!

Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister v kanadskih vladah. V prispevku o pravkar končanem svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu predstavlja svoj pogled dogajanje. Glasgow je bil bržkone še zadnji poskus, da rešimo planet – in morda človeštvo – pred katastrofalnimi posledicami globalnega segrevanja in podnebnih sprememb, ki nastajajo zaradi naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov v naši atmosferi. Da se podnebje spreminja in to zaradi človeškega faktorja, vemo že petdeset let. Znanost pozna lastnosti CO2 in njegov topologredni vpliv na naš planet celo več kot stoletje, pa se še vedno sprašujemo, kaj je človeštvo v vsem tem času naredilo pozitivnega na področju boja proti podnebnim spremembam. Nič, skoraj nič. Po vsem svetu vlade raje prilagajajo svoje politike kratkoročnim političnim ciljem in ne dolgoročnim grožnjam, kar podnebne spremembe bred dvoma so. Če bi rekli, da so ti problemi zastrašujoči, bi bilo to veliko podcenjevanje. Leta 2020 je celotna svetovna proizvodnja vetrne in sončne energetske porabe znašala manj kot štiri odstotke svetovne porabe primarne energije. Johnston upe polaga v t.i. upravljanje sončnega sevanja (SRM) ali atmosferski geoinženiring. S širjenjem aerosolov z odsevnimi delci v ozračje bi lahko spremenili albedo (koeficient odbojnosti), odbojno sposobnost zemlje, s tem zmanjšali količino sevanja, ki prodre do zemljine površine, in posledično zmanjšali toploto, ki je ujeta pod plastjo ogljikovega dioksida. Izmerjeno znižanje zemljine temperature, ki je posledica širjenja vulkanskega pepela po izbruhih, nakazuje, da bi bilo to učinkovito in relativno poceni. To ne bi bila trajna rešitev in bi jo bilo treba občasno obnavljati. Koncept je dobro pojasnil David Keith v svoji zadnji knjigi A Case for Climate Engineering, ki jo je izdal MIT.

14.11.2021 22:59
Piše: Donald J. Johnston
Ključne besede:   GOP26   Donald J. Johnston   Glasgow   podnebje   OZN   Kjotski sporazum   Pariz   David Keith   Bill Gates

Leta 2020 je celotna svetovna proizvodnja vetrne in sončne energetske porabe znašala manj kot štiri odstotke svetovne porabe primarne energije. Štiri odstotke!

Novembra je bila pozornost svetovne javnosti usmerjena v Glasgow na dogajanja in rezultate konference Mednarodnega odbora Združenih narodov (COP26) na sestanku o podnebnih spremembah (IPCC). Slišali smo, kar nam omenjeni odbor neprestano ponavlja: to je zadnji poskus, da rešimo planet – in morda človeštvo – pred katastrofalnimi posledicami globalnega segrevanja in podnebnih sprememb, ki nastajajo zaradi naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov v naši atmosferi. Alok Sharma, britanski kabinetni minister, ki je bil predsedujoči podnebnega vrha, dogodek imenuje "prelomna točka" človeštva. Da bi jo dosegli, bo treba svet spodbuditi, naj opusti vso proizvodnjo energije, temelječo na fosilnih gorivih, ki je dolga leta predstavljajo več kot 80 odstotkov svetovne energetske porabe.

 

Srečanje v Glasgowu je tudi navdušeno in primerno pozdravilo rast alternativnih virov energije v številnih državah, zlasti vetrne in sončne, ki trenutno predstavljata okoli štiri odstotke svetovne energetske porabe. Na žalost predvideni porast alternativnih virov ostaja skromen v primerjavi s premogom, zemeljskim plinom in nafto. Ta trend odraža naraščajoče zahteve po energiji v deželah v razvoju, ki ostajajo odvisne od fosilnih goriv. Celo razvite države kot je Kanada, ne bodo mogle doseči ciljev, ki so jih sprejeli na vrhu COP21 v Parizu. Šestega oktobra sta Globe in Mail poročala: "Kanada je, glede na novo poročilo, ki ga financira vlada, na dobri poti, da bo precej zaostala za napovedanimi izpusti, kajti s trenutnimi državnimi strategijami bo do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednega plina za samo 16 odstotkov v odnosu na raven iz leta 2005 – kar je daleč od 40-odstotnega znižanja, ki ga je obljubil premier Justin Trudeau." 

 

Ironično je, da vlada Združenega kraljestva, gostiteljica letošnjega podnebnega vrha, dovoljuje, da bo prvi rudnik premoga po tridesetih letih nastal v grofiji Cumbria; večino izkopanega premoga bodo izvozili v Evropo. To poudarja še eno nerazumevanje, morda široko razširjeno, namreč da se ozračje ne zmeni za vire toplogrednih plinov. Tona ogljika, izpuščena v atmosfero iz Pekinga, ima enak globalni učinek kot izpust v Montrealu.

 

Razkorak med podnebno diplomacijo na rednih sestankih vrha o podnebnih spremembah (COP) in odločitvami nacionalne energetske politike, ki jo izvajajo med njimi, spodbuja cinizem glede vrednosti ciljev, ki jih spodkopavata tako hinavščina kot kemija.  

 

Profesor James Hansen z Univerze Columbia, znan kot "oče zavedanja o spreminjanju podnebja", je leta 2015 za Guardian izjavil, da so bili pogovori, ki so dosegli višek v podpisu COP21, samo ničvredne besede. Hansen je ob objavi končnega osnutka rekel: "Njim je prekleto enostavno reči 'Naš cilj segrevanja bosta 2 stopinji Celzija, a skušali se bomo nekoliko bolje odrezati na vsakih pet let.' To so samo prazne besede. Nobenega dejanja, same obljube. Dokler bodo med gorivi najcenejša fosilna, jih bodo še naprej kurili." Hansen ni bil nikoli nerazsoden paničar, njegove napovedi podnebnih sprememb so bile vse do zdaj izjemno dobre. 

 

Ali je brez sankcij in brez soglasja o ceni ogljika v Parizu sploh realno pričakovati, da bo svet s primarno porabo energije, ki je bila leta 2020 več kot 80-odstotno odvisna od fosilnih goriv, pravočasno prestrukturiral naše družbe in infrastrukture, da bi preprečil koncentracijam ogljikovega dioksida v ozračju preseči možno prelomno točko, 450 delcev na milijon (ppm)? V času Kjotskega protokola leta 1997 so bile koncentracije okoli 367 ppm. Zdaj so presegle 500 ppm in še naprej rastejo. 

 

Kot generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sem leta 1997 uvedel v skupinski delovni program trajnostni razvoj in istega leta ustanovil okroglo mizo OECD o trajnostnem razvoju. Medtem ko trajnostni razvoj zajema širok spekter okoljskih, družbenih in upravljavskih ciljev (pogosto jih imenujejo ESG), je ves trajnostni razvoj možen samo v zdravi biosferi, ki pospešuje in ščiti svetovni naravni kapital, ki ga sestavljajo zrak, voda, zemlja in biološka raznolikost milijonov ljudi, ki živijo v sožitju. To sem naredil zaradi tega, ker so konferenca Združenih narodov leta 1972 v Stockholmu, Brundtlandovo poročilo za ZN Naša skupna prihodnost, Svetovni vrh o trajnostnem razvoju v Rio de Janeiru 1992, kjer so osnovali Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCC), in tudi redna poročila medvladnih odborov o podnebnih spremembah kazala na krizo zaradi podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti. 

 

Številni pravijo, da še vedno ni prepozno za ambiciozne okoljske programe, ki bi zagotovili znižanje toplogrednih plinov, preden bi koncentracije CO2 v atmosferi presegle 450 ppm. To je količina, o kateri so znanstveniki soglasni, da bo preprečila svetovnim srednjim temperaturam, da bi se za več kot 2 stopinji Celzija dvignile nad predindustrijsko raven, s hkratnimi katastrofalnimi spremembami klime, ki bodo močno presegale našo globalno zmogljivost za zmanjšanje izpustov fosilnih goriv, ali pa se bomo prilagoditi zelo drugačnemu svetu. Prepozno je, razen če je COP26 dovolj pogumen, da bo vpeljal nove tehnologije, ki jih bo treba še natančno testirati.

 

 

Ni alternative – ni plana B

 

Kje je plan B? Ni ga. Enostavno se vedno znova podajamo na dobro uhojeno pot trajnega neuspeha. Morda bodo kot zadnjo možnost premislili o atmosferskem geoinženiringu, znanem kot ravnanje s sončevim sevanjem (SRM), vsaj na eksperimentalnem nivoju, da bi ugotovili, ali morda imamo na dosegu roke uporaben gasilni aparat, ko že obstaja splošno mnenje, da je dvig temperature za več kot 2 stopinji Celzija neizogiben.

 

Izziv je, da na podlagi zadnjih nekaj desetletij poskusov spopadanja z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami peščice pogumnih držav (npr. pomislite na izjemno 44-odstotno povečanje kapacitet vetrnih in sončnih obnovljivih virov energije v Nemčiji do leta 2015, ki še vedno priskrbi samo okoli osem odstotkov nemške celotne primarne porabe energije), nobena izmed naših alternativnih tehnoloških rešitev, ki se trenutno uporabljajo, ni zmožna pomembno zmanjšati prevladujočo in zelo udobno rabo fosilnih goriv (plin, nafta in premog). 

 

Kot zelo poudarja Ameriška uprava za energetske informacije (US-EIA) v svojem poročilu maja 2016, masovno naraščanje prebivalstva v deželah v razvoju in njihovi hitro rastoči življenjski standardi ter pričakovanja napovedujejo dolgotrajno in vedno večjo porabo fosilnih goriv po svetu še desetletja. Ker so bile te projekcije narejene po sprejetju ciljev na COP21 v Parizu, kako ne bi bili skeptični glede napovedane koncentracije ogljikovega dioksida pod ravnijo 450 ppm? V pomanjkanju orjaških naporov z raziskavami in razvoja brez primere, da bi se "prebili" do rešitev oz. alternativ ter izjemnega globalnega sodelovanja in koordiniranja – je že prepozno. Proces Okvirne Konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) je dosegel soglasja, toda samo minimalne rezultate. COP21 v Parizu je ohranil ta klavrni zapis neuspehov. 

 

John Maynard Keynes je predlagal, da bi dober ekonomist moral gledati na sedanjost v luči preteklosti za cilje v prihodnosti. Tako bi morali mi gledati na zgodovino našega boja proti podnebnim spremembam. Nekateri, ki sodelujejo v razpravi o podnebnih spremembah, so presenečeni, ko zvedo, da znanost pozna značilnosti CO2 in njegov toplogredni vpliv na naš planet že več kot stoletje. Kaj so naredili glede tega?

 

Že leta 1896 je švedski znanstvenik Svante Arrhenius (Nobelova nagrada za kemijo leta 1903) prepoznal toplotne učinke CO2, ki jih oddaja goreči premog. Alarmni zvonovi so zazvonili na konferenci ZN o okolju leta 1972 v Stockholmu – pred skoraj petdesetim leti torej. Izrazili so zaskrbljenost zaradi izpustov, vendar njihovih meritev in vplivov niso v celoti razumeli vse do ustanovitve Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe leta 1988. 

 

Alarmni zvonci so postali glasnejši leta 1987 po Brundtlandovem poročilu Naša skupna prihodnost v OZN, ki je pomagalo pospešiti ukrepe Montrealskega protokola o toplogrednih plinih, sprejetim leta 1987 in uveljavljenim leta 1989, mobilizirali so politično voljo leta 1992 na Zemeljski konferenci ZN v Rio de Janeiru, kjer so sprejeli konvencijo o podnebnih spremembah. Generalna skupščina OZN se je leta 1997 sestala na posebni seji v New Yorku, kjer smo prisluhnili izjavam svetovnih voditeljev in drugih (vključno z mano) o pomembnosti zmanjšanja izpustov. Temu srečanju je sledila konferenca Združenih narodov v Kjotu, kjer so sprejeli Kjotski protokol

 

Dogovorili so se, da bodo države iz Priloge 1 (37 razvitih) zmanjšale svoje izpuste v dveh ciljnih obdobjih povprečno za 5,2 odstotka pod njihovimi posamičnimi ravnmi v letu 1990. Kanadska obveza je bilo šestodstotno zmanjšanje do leta 2012 v primerjavi z letom 1990. Do leta 2008 so se kanadski izpusti povečali za 24,1 odstotkov nad ravnijo leta 1990 in Kanada je odstopila od dogovora. 

 

Po vsem svetu smo priča, kako vlade raje prilagajajo svoje politike kratkoročnim političnim ciljem in ne dolgoročnim grožnjam, kar so podnebne spremembe. Vrsto let smo spremljali parado zagovornikov alternativne energije, ki so proizvajali "možne" scenarije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Veter, sonce, energijska zadostnost, plimovanje, geotermalna in druge so bili na seznamu. Same odlične ideje, ki pa ignorirajo tehnične, politične in gospodarske probleme njihove učinkovite integracije in odvajanja nas in naših gospodarstev od fosilnih goriv ter hkratnega izpolnjevanja svetovnih energetskih potreb v luči kratkega časa, ki je na voljo za ukrepanje. 

 

Če bi rekli, da so ti problemi zastrašujoči, bi bilo to veliko podcenjevanje. Leta 2020 je celotna svetovna proizvodnja vetrne in sončne energetske porabe znašala manj kot štiri odstotke svetovne porabe primarne energije. Sedanja politična paraliza ilustrira našo nesposobnost, da bi se spoprijeli z globalnim segrevanjem in njegovim vplivom na podnebne spremembe kljub človeškemu in gospodarskemu davku vremenskih odstopanj, ki smo jim priča vsak dan. Upajmo, da ob spoznanju, da bo prag 450 ppm presežen, prišlo do mednarodnega soglasja in bodo sprejeli prilagoditvene ukrepe za odpravo nekaterih najbolj škodljivih zgodnjih posledic.

 

 

BILL GATES:

"Negativni učinki podnebnih sprememb bodo nesorazmerno vplivali na revne po svetu. Odkrita in razmišljujoča knjiga Davida Keitha je prepričljiv argument o potrebi po resni raziskavi geoinženiringa in močni politični razpravi o njegovi možni rabi." 

 

Če bomo jedrsko energijo še naprej zavračali kot globalno rešitev, potem – v odsotnosti tistih "prebojnih", ki jih je treba tehnološko še odkriti –, mora plan B raziskati tudi upravljanje sončnega sevanja (SRM) ali atmosferski geoinženiring, morda tudi širšo uporabo zajemanja in skladiščenja ogljika. Iz resnih virov prihajajo pozivi, da bi se vsaj sodelovalo pri preskušanju upravljanja sončnega sevanja, da bi ugotovili, ali bi lahko služilo kot rešilni čoln v skrajni sili. Resni okoljevarstveniki kot Bill Gates in Richard Branson so očitno zainteresirani za podnebni inženiring oziroma geoinženiring. Nekateri strokovnjaki, kot so kanadski profesor David Keith na Harvardu, Granger Morgan in Ken Caldeira na Carnegie Mellonu in drugi, si prizadevajo dognati, ali bi t. i. SRM lahko bil potencialni rešilni čoln v primeru, če še desetletja ne bodo uspeli ustaviti in zmanjšati izpustov CO2. 

 

Netehnična razlaga SRM je enostavno naslednja: s širjenjem aerosolov z odsevnimi delci v ozračje bi lahko spremenili albedo (koeficient odbojnosti), odbojno sposobnost zemlje, s tem zmanjšali količino sevanja, ki prodre do zemljine površine, in posledično zmanjšali toploto, ki je ujeta pod plastjo ogljikovega dioksida. Izmerjeno znižanje zemljine temperature, ki je posledica širjenja vulkanskega pepela po izbruhih, nakazuje, da bi bilo to učinkovito in relativno poceni. To ne bi bila trajna rešitev in bi jo bilo treba občasno obnavljati. Koncept je dobro pojasnil David Keith v svoji zadnji knjigi A Case for Climate Engineering, ki jo je izdal MIT

 

Žal obstaja, tako se zdi, na dveh področjih znaten odpor do tega koncepta. Prvič, imamo predane okoljevarstvenike, ki verjamejo, da bi raziskovanje te tehnologije lahko odvrnilo prizadevanja tistih, ki želijo ustaviti in zmanjšati toplogredne izpuste, predvsem CO2. Drugič, nekateri se bojijo celo omejenega testiranja, za katerega trdijo, da bi lahko povzročilo nehotene posledice, in ostajajo prepričani, da bo prišlo do tehnoloških prebojev, zaradi katerih bo atmosferski geoinženiring nepotreben. 

 

Gotovo je neodgovorno od te generacije, da nima plana B. 

 

Objavo prispevka je omogočil Mednarodni institut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) s sedežem v Ljubljani, ki ima od leta 2018 poseben posvetovalni status pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608