Ko govori o cepljenju in z njim povezanih dilemah, strahovih in nezaupanju, je dr. Aleš Štrancar hladnokrvno racionalen. Njegovi argumenti so logični, opozarja na fenomene, ki se nam dogajajo takorekoč pred očmi, žal pa večina ljudi tega še vedno ne opazi. Glede nasprotovanja cepljenju, pravi gospod Štrancar, Slovenija ni nič posebnega, saj imajo probleme z nasprotovanjem cepljenju takorekoč vse evropske države. Vendar pa imamo v Sloveniji pri tem še unikaten razlog, kajti medtem, ko se je v večini držav politika glede cepljenja poenotila, je pri nas opozicija skušala z bojkotom vladnih ukrepov in uličnim hujskanjem zrušiti vlado in priti na oblast, večina medijev pa je opoziciji pri tem pomagala.

Dr. Štrancar ve ogromno in za povedati ima veliko. Če česa slučajno ne ve - kar je redko -, tudi to odkrito pove. Med njim in psevdoznanstveniki, ki jih v tem času kar mrgoli, je orjaška razlika. Štrancar pa ni le znanstvenik, pač pa tudi ustanovitelj visokotehnološkega podjetja BIA Separations, ki deluje na področju biotehnologije oziroma s produkti za čiščenje bioloških zdravil. Od lani je podjetje v lasti nemškega konglomerata Sartorius, sam pa je ostal na vodilnem mestu. 

Zakaj v Sloveniji še vedno vlada tako močan odpor do cepljenja proti virusu korone, zakaj se povečuje odpor do cepljenja tudi proti drugim boleznim, recimo, ošpicam, če pa vemo, da so ravno cepiva tista, ki so izkoreninila hude bolezni, zaradi katerih so ljudje, pogosto že otroci, v zgodovini množično umirali? 

Mislim, da je razlogov več. Cepiva povzročajo - tako kot vse ostale zdravilne učinkovine - stranske učinke. Vsekakor bi lahko vsaj del teh stranskih učinkov preprečili z boljšo kvaliteto. Žal take zahteve tudi zaradi brezpogojnega zavračanja cepljenja v javnosti ne prodrejo. Zato industriji ni potrebno vlagati dodatnih naporov, da se kvaliteta izboljša. Drugi razlog za zavračanje cepljenja je tudi slaba komunikacija tako politike kot stroke. Namesto, da bi nemudoma, jasno in odkrito priznali negativne učinke, se skuša ta problem ignorirati, kar pa pripelje do nasprotnega učinka, popolnega nezaupanja. In potem so tukaj še raznorazne teorije zarot, ki ne vzdržijo logičnega sklepanja oziroma, kaj je tehnično možnega. Gledanje znanstvene fantastike, sledenje raznim družbenim omrežjem, "všečkanje", resničnosti šovi in podobne traparije nam uničujejo zdravo kmečko pamet. In če so kje zarote, so prav v spodbujanju tovrstnih manipulacij in blokadi delovanja možganov. Kar se teh razlogov tiče Slovenija ni nič posebnega, probleme z nasprotovanjem cepljenju imajo vse države. Je pa v Sloveniji dodaten, unikaten razlog. Medtem, ko se je v večini držav politika glede cepljenja poenotila, je v Sloveniji opozicija skušala z bojkotom domala vseh ukrepov vlade ter hujskanjem priti na oblast. Po principu "kolikor slabše za narod, toliko boljše za nas". Pri tem je opoziciji skušala pomagali večina medijev.

Pravite, da zahteve po razlagi stranskih učinkov v javnosti ne prodrejo, da zato farmacevtski industriji ni potrebno vlagati dodatnih naporov, da se kakovost cepiv izboljša. Toda ali ne bi morali od farmacevtske industrije prav to zahtevati regulatorji trga in inšpekcije?

Dobro vprašanje na katerega žal nimam odgovora.

V čem se cepiva proti covidu-19 razlikujejo od cepiv, ki jih je medicina poznala doslej, torej od cepiv proti številnim otroškim boleznim, gripi, hepatitisu ipd.? Ali gre tukaj resnično za genski inženiring in kaj to pravzaprav pomeni?

Širše gledano, s stališča same tehnologije, veljajo za gensko terapijo tri različne tehnike in sicer: (1) zamenjava okvarjenega gena z genom, ki omogoča pravilno delovanje (take vrste je recimo Zolgesma podjetja Novartis, s katero je bil zdravljen deček Kris), (2) inaktivacija ali izbijanje ("knocking out") gena, ki je okvarjen, in (3) uvedba gena, ki omogoča proizvodnjo virusnega proteina v človeški celici in nato imunizacijo. S stališča delovanja pa gre za bistveno razliko. Prvi dve tehniki temeljita na človeškem genomu in njegovemu produktu (običajno protein), ki je tudi človeški. Odpor človeškega telesa je zato proti genu manjši in omogoča daljše delovanje. Proti produktu (ponavadi proteinu) pa ga ni oziroma ga ne sme biti, saj bi sicer terapija ne bila učinkovita. Pri tretji tehniki gen omogoči proizvodnjo virusnega proteina. Človekovo telo običajno oba prepozna kot tujek in se odzove. V nekaterih primerih je odziv izjemno hiter in gen ne uspe proizvesti virusnega proteina. Telo ga s pomočjo svojega obrambnega mehanizma izloči. V tem primeru je cepljenje neuspešno. V večini primerov gen virusni protein proizvede. Ta protein telo napade, tvori protitelesa, ki virusni protein uničijo. Ta protitelesa še nekaj časa ostanejo v telesu in so sposobna napasti tudi živ virus. Imunizacija je uspela. 

Kot gen lahko uporabljamo pDNA ali mRNA molekule. Ker same težko pridejo v ciljne celice, oziroma so zelo nestabilne, za dostavo v celice uporabljamo t.i. vektorje (prenašalce). Vektorji so lahko gensko spremenjeni virusi, npr. Adeno virus ali lipidne ovojnice. Tako pDNA (ponavadi se za prenos v celico uporablja Adeno virusni vector, tehnologija npr. AstraZeneca, Janssen ali Sputnik) kot mRNA (za prenos v celico se uporabljajo nanolipidni delci, npr. Pfizer ali Moderna) cepiva niso terapija popravljanja okvarjenih genov.

"Pomembno, da proizvodnja cepiv ni omejena le na pet ali deset multinacionalk, ki so imele na tem področju monopol. Kvaliteta je vedno rezultat zdrave konkurence, najbolj učinkovite raziskave ponavadi potekajo v majhnih sredinah, kjer ni preračunljivosti in brezkompromisnega plezanja na višje funkcije ..."

Cepiva starejše generacije temeljijo na vnosu mrtvega virusa ali vnosu virusnega proteina. Glavna razlika je torej v tem, kdo in kje proizvede virusni protein, ki vzpodbudi imunsko reakcijo. V primeru pDNA in mRNA cepiv je to neposredno v našem telesu, v primeru starejših cepiv so to kokošja jajca ali celice, ki jih namnožimo v bioreaktorjih. Tudi cepiva starejše generacije povzročajo stranske učinke - in tudi smrti. Kdor ima alergijo na kokošja jajca, cepiv proizvedenih v jajcih ne bi smel prejeti oziroma taka cepiva lahko prejme zgolj pod strogo kontrolo! Res je, da se tako kot v primeru cepiv kot v primeru genske terapije uporablja ista vrsta biološke molekule, vendar je rezultat drugačen. Tako kot vsi proteini nimajo enake funkcije, tako tudi vse mRNA molekule nimajo enake funkcije. Metati vse mRNA molekule v isti koš, bi pomenilo metati v isti koš proteine, ki zagotavljajo imunost na bolezen, in tiste, ki tvorijo del virusa, ki bolezen povzročajo. V vseh primerih imamo vedno opravka tudi s stranskimi učinki, ki so za večino ljudi neškodljivi, manjšemu delu populacije povzročijo nekajdnevne večje ali manjše težave, za zelo majhen del populacije pa imajo lahko hude posledice.

Kako pa naj nekdo, ki ima, recimo, alergijo na kokošja jajca, ve, da ne sme prejeti cepiva proizvedenega v jajcih? 

Kdor se cepi s cepivi, ki so proizvedena v kokošjem jajcu, je dolžen vprašati, če ima alergijo na jajca. Kdor pa ima tako alergijo, mora o tem obvestiti tistega, ki cepi. Taka cepljenja, če sploh, je ponavadi potrebno opraviti pod strogim nadzorom ali celo v bolnišnici.

Kako gledate na tragični primer mladega dekleta, ki umrlo po cepljenju s cepivom Janssen?

Najprej iskreno sožalje svojcem. Žal je bilo podobnih primerov v svetu kar nekaj tisoč. Človeško telo je Božji unikat. Celo enojajčna dvojčka nista popolnoma enaka, zato je preučevanje delovanja telesa posameznika izjemno težka naloga. Najbrž delo, ki bo ostalo nedokončano do konca vekov. Predvsem bi nam morali vsi ti primeri naložiti nalogo, da podrobno preučimo razloge in pridobimo znanja, da bi število takih primerov bistveno zmanjšali. Žal jih popolnoma odpraviti najbrž ne bo mogoče nikoli.

V čem točno se cepivo Janssen sploh razlikuje od ostalih cepiv proti covidu-19 in zakaj je pri Janssenu dovolj samo en odmerek, pri vseh ostalih cepivih pa dva in še "osvežilni"?

Princip delovanja cepiva Janssen je zelo podoben principu AstraZeneca ali Sputnika. Rezultatov, na podlagi katerih se je Janssen odločil, da je dovolj že ena doza, ne poznam.

"Moj občutek je, da zdravnike po končani fakulteti izobražujejo v glavnem zastopniki proizvajalcev zdravil, katerih cilj je predvsem čim večja prodaja njihovih proizvodov."

Kakšno je vaše mnenje o farmacevtski industriji, ki med ljudmi ni ravno na dobrem glasu? Kaj menite, zakaj? Je napaka v slabi komunikaciji med zdravniki in pacienti, ki se pogosto pritožujejo, da jim zdravniku samo predpišejo tablete, da bi se jih znebili?  

Moj občutek je, da zdravnike po končani fakulteti izobražujejo v glavnem zastopniki proizvajalcev zdravil, katerih cilj je predvsem čim večja prodaja njihovih proizvodov. Država tak način vsaj posredno podpira namesto, da bi vzpostavila mehanizem, ki bi zdravnikom omogočil izobraževanje s strani strokovnjakov, ki niso povezani z zastopniki proizvajalcev zdravil, in s tem kritično distanco. Zdravniki bi morali dokazati, da so nova znanja tudi osvojili, sicer bi morali biti ob licenco. Privatnih univerz in bolnic, ki bi lahko nudile alternativne poglede, tako glede zdravljenja kot obveščanja, pri nas ni, torej smo prisiljeni poslušati vedno le eno plat zgodbe. S tem na široko odpiramo vrata teorijam zarote in šarlatanom.

Če primerjamo verjetnost smrti zaradi cepljenja in verjetnost smrti zaradi necepljenja, je razlika verjetno orjaška - v prid cepljenja, kajne? Toda četudi umre samo ena oseba od 1.000 cepljenih, je to še vedno tragedija, mar ne? Kako takšne tragedije preprečiti? Je možno testirati ljudi na posamezne sestavine cepiva in videti reakcije?

Trenutno na svetu štejemo čez 5 milijonov smrti zaradi covida, moja ocena je, da je smrti zaradi cepljenja 5 do 10 tisoč. Verjetnost si lahko izračuna vsak sam. Testiranje vpliva posameznih sestavin cepiva ni enostavno, saj odziv živali, ki se uporabljajo za testiranje, ni enak človeškemu. Zato je zahteva regulatorjev, da so vsa cepiva in vsa zdravila čim bolj čista. Pa tudi tukaj zadeva ni ravno enostavna, saj je čistost odvisna od občutljivosti metod, ki jih uporabljamo za določanje čistoče. Te metode niso vedno dovolj občutljive. Za tovrstne študije je potreben tudi čas, ki ga pri pandemijah ponavadi nimamo. Zato je pomembno, da raziskave na področju cepiv ne zamrejo, kot je bila situacija zadnjih 10 let. Še bolj je pomembno, da proizvodnja cepiv ni omejena le na 5 ali deset multinacionalk, ki so imele na tem področju monopol. Kvaliteta je vedno rezultat zdrave konkurence, najbolj učinkovite raziskave ponavadi potekajo v majhnih sredinah, kjer ni preračunljivosti in brezkompromisnega plezanja na višje funkcije, za učinkovitost in strokovnost dela, predvsem rezultat pa ni mar nikomur.

Kakšno je vaše mnenje o obveznem cepljenju?

Sem proti obveznemu cepljenju. Bog je dal človeku svobodno voljo. In človek jo drugemu človeku nima pravice vzeti. Je pa Bog rekel "ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe". Žal tukaj največkrat odpovemo in zaradi sebičnosti škodujemo sočloveku. In ker gremo v svojem egoizmu ter želji po "všečkih" celo tako daleč, da namerno škodujemo sočloveku, so potrebni ukrepi, ki to preprečujejo. Zato podpiram vse ukrepe za strogo kaznovanje tistih, ki namerno izzivajo usodo ter povzročajo sočloveku trpljenje in celo smrt. Kdor je namerno ali z izzivanjem usode okužil sočloveka in je ta za posledicami take okužbe umrl, bi mu moralu soditi za uboj.

"Žal je tudi v znanosti ogromno neznanja, manipulacij, nadutosti, ponarejanja, šarlatanov."

Kaj bi morali narediti, da bi znanost približali ljudem? Zdi se, da je ne razumejo. Česar ljudje ne razumejo, pa se ponavadi bojijo.

Mislim, da problem ni enosmeren. Kaj pa bi morala znanost narediti, da bi ji ljudje bolj zaupali? Žal je tudi v znanosti ogromno neznanja, manipulacij, nadutosti, ponarejanja, šarlatanov. Po moje je najprej na znanosti in na medicinski stroki, da med sabo naredi red. Da zadev ne bodo več vodili komolčarji ter povzpetniki, korupcija, temveč ljudje, ki delajo dobro in pošteno. Predvsem poštenja je v zahodni civilizaciji vsak dan manj. Egoizem, manipulacija, vse za položaj, "všečke" in denar.

Zato tudi med medicinsko stroko ni enotnega stališča o covidu-19? V Sloveniji so celo zdravniki precej razklani, verjetno je tudi to delno posledica slabe politike in čudnega načina komuniciranja? 

Predvsem je to posledica neznanja. Lepotni kirurg, nevrolog in podobni specialisti zagotovo ne morejo soditi dela imunologov, saj so velikokrat o imunologiji zadnjič slišali med študijem. Pa tudi med imunologi se najdejo taki, ki so svoje izobraževanje končali, ko so opravili specializacijo. Tako kot povsod imamo tudi med zdravniki podpovprečne, povprečne, zelo malo pa je odličnih. Za doseganje odličnosti ni dovolj le inteligenca, temveč tudi ogromno dela in poštenja do samega sebe.

Kako pa ocenjujete poročanje medijev o virusu korone?

Skladno s poštenjem in inteligenco, ki ga posamezen novinar in njegov urednik premoreta. Žal takih ni prav veliko.