Kako daleč smo v Sloveniji prišli v tej naši igri z virusom, pove novica, da zdravnica, profesorica, znanstvena svetnica, ki predava na zdravstveni šoli, poziva na svojem Facebooku ljudi na množični protest v Ljubljano 12.11.2021 ob 17. uri. Ko takole sedim na obali in zrem v obzorje, kjer se stikata morje in nebo, in ko se mi bistrijo misli, težko najdem odgovor na to, pa če še tako pronicljivo razmišljam o času, v katerem se to dogaja. A odgovor mora biti, sicer tako izobražena gospa ne bi tega počela. Pa mi pove nato znanka, da je ta ista oseba tudi vidna članica politične stranke in potem se začne bolje orisovati nastali problem v moji glavi. Bližajo se volitve in očitno bomo priča tovrstnim izpadom političnih strank, ne glede na to kaj to, pomeni za zdravje ljudi, za obremenitev posteljnega fonda, število intenzivnih postelj in dodatnih smrti. 

A tu je moteče predvsem to, da na srečanje vabi zdravnica, profesorica, znanstvena svetnica. Sprašujem se, kje je tu etika zdravnika, da to počne, ko dobro ve, kako nam raste število na novo okuženih, število zasedenih postelj, ko dobro ve, kaj je intenzivna postelja in koliko kadra potrebuje. Ne moreš mimo misli, da je njena strankarska pripadnost povozila zdravstveno etiko in tudi splošno etiko in stroko. Ne more me prepričati, da ne ve, kaj je kovid in kaj povzroča, kako umirajo ljudje zaradi okužbe z njim. Od zdravnice, ki dela in izobražuje mlade ljudi v slovenski družbi je mogoče pričakovati, da to ve. Tudi me ne more prepričati, da ne ve, kako je nevarno za okužbo, ko ne moreš vzdrževati kratke razdalje, ko je prisotno kašljanje, kihanje in seveda predvsem tudi kričanje kot sestavni del takih srečanj, ki omogoča potovanje virusu veliko dlje, kot pri govoru in to v množici ljudi, kjer ni mogoče vzdrževati osnovnih varnostnih ukrepov. V taki množici, ko se ne moreš umikati nevarnostim, se tveganje za okužbo seveda poveča, kar so dokazali italijani v Trstu, kjer so konkretno tudi povedali, koliko ljudi se je dodatno okužilo na demonstracijah in to javno objavili na televiziji. Posledica je bilo zaprtje območja demonstracij.  

Pa vseeno vabi ta zdravnica ljudi na zborovanje, kjer se bodo ljudje zaradi razmer lahko tudi okužili. In njena utemeljitev je, da se moramo zbirati za ustavo, človekovo dostojanstvo in človekove pravice. Draga kolegica, umanjka mi vaše zavzemanje za zdravje, za pravico človeka do zdravja in pravico do življenja, to je s pozicije zdravnice vaša prva naloga. Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo in ne obratno. Vi in z vami tudi vaša stranka pa se postavljate v bran smrti in bolezni in epidemiji. Želite imeti očitno še naprej epidemijo, da jo lahko izkoriščate v politične namene. Upam samo, da veste, kaj delate. Seveda to lahko delate, ker vas ne bo nihče v tej državi vprašal po zdravi pameti, še manj pa kaznoval, ker delate kot zdravnica nekaj, kar ne bi smeli početi niti v sanjah. 

Tole bi morala obravnavati najmanj etična komisija na Zdravniški zbornici. Kolegica pa naj gre malo pogledat na covid oddelek in tam pomaga kolegom, ki so že na koncu z močmi.

***

Življenje vsak dan piše nove zgodbe, povezane z kovidom. Danes se je zgodila ena od njih. Otrok je bi v vrtcu ob samotestiranju pozitiven. Po pravilu mora tak otrok na testiranje s PCR. Otroka so v vrtcu izolirali in počakal je na mamo. Mama pa ni hotela peljati otroka na PCR, da ne bi bil slučajno pozitiven in potem bi morala cela skupina, v kateri je bil v vrtcu, v karanteno. Ravnatelj se je pogovoril z mamo in ji na koncu, ko ni pomagalo nič drugega, zagrozil, da bo poklical inšpekcijo. Šele po grožnji z inšpekcijo se je mama odločila, da pelje otroka na PCR test.

Čudne odločitve staršev so najmanj posledica globokih kriz, ki jih preživljajo ob vseh pritiskih, ki jih imajo iz okolice, zapisov iz spletnih medijev, nujnosti po delu in zaslušku za preživetje. Zato je potrebno veliko več dela s starši, da jih prepričate, da naredijo nekaj dobrega tako za otroka kot njegove sošolce. Naši podatki kažejo na to, da zboli za covidom okoli 29 % tistih, katerim se je izrekla karantena. V jesenskem valu 2020 je bilo takih le okoli 8 %.  Zato je karantena pomemben ukrep, ki zmanjšuje širjenje bolezni. 

O tem, da NIJZ od različnih organov, kot so Informacijska pooblaščenka, razna sodišča, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče in ostali, do sedaj ni imel nikakršne pomoči, ampak predvsem polno ovir pri izvajanju svoje epidemiološke službe, sem že pisal na portalu+. Povedal sem, da nam je bilo mnogokrat zelo težko in nerazumljivo, da se to počne in da si tega nismo mogli drugače razlagati, kot da zanalašč ovirajo naše delo, da bi lahko prikazali na ta način neuspešnost soočenja z epidemijo. Komu je bilo to v interesu, ne vemo. Vemo pa, da smo vseskozi, pri vsakem ukrepu napadani z različnimi grožnjami. 

Zaradi nenehnega vmešavanja raznih služb v naše delo smo na žalost marsikatero aktivnost naredili veliko kasneje, kot bi jo morali ali kot bi jo lahko. Žal lahko ugotavljam, da vsi ti organi niso konstruktivni in da ne razumejo časa, v katerem živimo. Obnašajo se, kot da nismo v izrednih razmerah, kot da ni epidemije in prav iščejo, kje bi nas lahko zaustavljali pri našem delu. Kot da ne bi razumeli, da je naš neuspeh, tudi njihov neuspeh, saj se bo zaradi posegov v naše delo, ki je izrazito strokovno medicinsko delo, tudi njim povečalo tveganje za okužbo kot tudi tveganje za predčasno smrt.

Kakšen interes imajo vsi ti ljudje, da nas ovirajo pri našem delu, je nekaj, česar sploh ne razumem.

***

Zdaj se je tej kampanji pridružila še Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Komisija je v svojem zapisu na lastno roko izračunala epidemiološke krivulje in samovoljno in nestrokovno vlekla epidemiološke zaključke, iz katerih je izhajalo, da smo kot Inštitut narobe ravnali, ker smo razpisali razpis za klicne centere in IT opremo za klicni center po posebnem postopku. Njihov zapisnik je poln netočnih zaključkov na sicer nekaterih točnih podatkih, kar privede do sklepa, da nekaj ni bilo prav. Dobesedno so oblikovali umetni konstrukt, da nečesa nismo naredili prav in to postavili na podlagi vrste netočnih domnev. Razumem, da pravno besedičenje prenese marsikaj, ni pa pošteno da KPK kot spoštovana institucija dela takšne salto mortale zgolj zato, da najde neko šibko točko, ki ponovno sloni na domnevah in ne na dokazih, s čemer neposredno ovira delo NIJZ. Ob tem nas niti niso povabili na razgovor, da bi jim lahko pojasnili, zakaj smo kaj naredili. Zelo nepošteno do truda, ki ga vlagamo v obvladovanje epidemije.

Sprva smo na začetku leta 2021, ko so uvedli cepljenje v celem svetu, računali, da bo soočenje z epidemijo kmalu končano, ker bodo cepiva učinkovita in da bo jesenski val le senca dotedanjega razvoja epidemije. Znani epidemiolog iz ZDA je celo menil, da bomo virus obvladali do božiča 2021. NIJZ je preko analize ECDC 2021 in lastnih analiz kasneje predvidel, da bo soočenje z epidemijo navkljub cepljenju prebivalstva v jeseni zelo težko. Zato smo se pripravili tudi za vzpostavitev delovanja klicnega centra, s katerim, bi lahko obvladali do 3000 klicev. Za vzpostavitev centra smo seveda potrebovali finančno podporo, ki jo je zakon prinesel šele julija 2021. KPK nam očita, da bi lahko izpeljali razpis, preden so nam sredstva dodelili, vendar ob tem noče razumeti, da ne moremo iti v razpis, če nimamo zagotovljenih sredstev (in do končnega sprejema zakona v parlamentu nikoli ne veš koliko boš sredstev dejansko dobil - in če jih boš sploh dobil).

Kako naj podpišem dokument za začetek javnega razpisa za višino preko dveh milijonov evrov, če teh sredstev sploh nimam?! Takoj, ko je bil sprejet zakon in so bila sredstva zagotovljena, smo namesto dolgega postopka, ki se verjetno še danes ne bi končal, tudi šli v hitri postopek za usposobitev klicnega centra, ker smo na podlagi podatkov iz julija 2021 tudi utemeljeno sumili, da bo v jeseni hudo in smo se trudili, da bi razpis čim prej izpeljali in realizirali projekt v interesu varovanja človeškega zdravja in človeških življenj. Čas je pokazal, da smo razmišljali prav. Če ne bi delali po tem postopku, danes ne bi imeli usposobljenega klicnega centra, ki lahko v tem trenutku prekliče tudi do 3000 oseb. To je nujno potrebno, ker na ta način rešujemo človeška življenja. To je seveda po KPK narobe, ker bi morali po njihovonarediti regularen razpis veliko prej, preden smo sploh dobili denarna sredstva (?!). Pozabljajo pa, da ne moremo razpisati nečesa, za kar nimamo denarja; verjetno jim je znano, kako dolgo lahko v Sloveniji trajajo razpisni postopki z vsemi pritožbami vred.

Skratka, ponovno smo soočeni z strokami, ki nimajo nobene resne povezave z medicino in še manj z epidemiologijo; soočamo se s strokami, ki same računajo svoje epidemiološke variante, delajo predpostavke, za katere niso usposobljene, ne da bi vprašali epidemiologe ... Na ta način ovirajo razvoj nujno potrebnih orodij. Res je težko delati v tej državi, kjer je potrebno v tem trenutku predvsem nadzirati zdravnike, epidemiologe in tiste, ki noč in dan delamo zato, da rešujemo človeška življenja. Tak pristop je najmanj nekorekten in predvsem neetičen s strani KPK. Poleg tega se sprašujemo, kaj stoji za vsem tem, kajti neizbrana stranka, ki je bila dražja kot izbrana in po karakteristikah slabša, se je seveda pritožila na vse mogoče naslove - in vsi ti naslovi izredno resno kontrolirajo naše delo, kot da bi bili največji kriminalci, in iščejo dlako v jajcu, da bi nam onemogočili delovanje klicnega centra. Tako je pač v Sloveniji.

V tem trenutku je vsak dan na novo okuženih tudi do 4000 in več ljudi, ki jih lahko obvladamo samo z uporabo klicnega centra. Ob tem, ko to KPK ve, predlaga razveljavitev razpisa, kot da je to razpis za nabavo krompirja ali kakšne druge ozimnice, ne pa razpis, ki varuje človeška življenja. Nepojmljiva lahkotnost sklepanja KPK, ki ji človeška življenja očitno nič ne pomenijo. Neverjetna ignoranca do življenja, obolenj in smrti ljudi s strani te institucije. Tudi za ceno dodatnih umrlih bi KPK sesul trenutni klicni center in tvegal vse, kar se tvegati da.  To pišem predvsem zato, da veste, kaj počne KPK in kakšen je njegov odnos do življenja prebivalcev Slovenije. To je najmanj neetično obnašanje, če ne še kaj več. In Slovenci pač ne moremo podpirati institucij, ki nas porivajo v smrt.

***

Pred dnevi je bil v medijih objavljena novica, da bi lahko Primorci odhajali na zdravljenje v Trst na Catinaro in v Videm, če bi se naša država dogovorila za čezmejno zdravljenje bolezni Covid-19. Če že moramo bolnike voziti v tujino, podpiram, da jih vozimo v Catinaro in v Videm, ker sta relativno blizu in je to za bolnike veliko bolje, kot da jih vozimo v Nemčijo. Toda sprašujem se, zakaj bomo morali naše prebivalce, obolele za Covid-19, spoh voziti v tujino?

Preprosto dejstvo je, da imamo Slovenci omejeno število intenzivnih postelj in predvsem omejeno število strokovnega kadra, ki lahko opravlja to visoko zahtevno strokovno delo, ki rešuje ljudi pred smrtjo. To so strokovnjaki, ki delajo na meji med življenjem in smrtjo. Drugo dejstvo pa je, da imamo veliko manj intenzivnih postelj in veliko manj kadra, ki je usposobljen za delo s temi bolniki, kot ga ima večina članic EU. In potem se seveda postavlja vprašanje, zakaj imamo tako stanje, ki se v zadnjih desetletjih ne izboljšuje in pomeni permanentno grožnjo za vse nas, da nekega dne, ko bomo potrebovali intenzivno posteljo, te ne bomo mogli dobiti in bomo veliko slabše zdravljeni, kot bi morali biti; posledično bomo morali nositi vse posledice takega zdravljenja in se poslovili od tega sveta v popolnoma nedostojnih pogojih obravnave.

Odgovor je preprost zaradi dolgoletne odsotnosti celovite in napredne zdravstvene politike, zaradi dolgoletne ignorance tega podrčja s strani vseh vlad do sedaj, ki niso poskrbele, da bi imeli dovolj intenzivnih postelj in dovolj zaposlenih specialistov, ki so usposobljeni za zdravljenje bolnikov, ki potrebujejo intenzivno terapijo, mi pa zanje nimamo dovolj postelj in kadra.

Šele danes so se našla sredstva za investicije! Zaradi resne kadrovske in tudi strokovne politike na področju zdravstva smo zamudili nešteto priložnosti, da bi izboljšali to področje.  Veliko let sem v zdravstvu in mnogo let se že zmanjšuje število postelj v bolnišnicah in nadomešča z dnevnim zdravljenjem. Pravzaprav že od leta 1989, ko sem se pogajal kot generalni direktor tedanjega primorskega zdravstva za plačilo bolnišničnih storitev. Namesto politike, ki bi sledila potrebam ljudi, sledimo politiki, ki sledi varčevanju sredstev in posledično imamo zdaj zdravstveni sistem, ki je na robu preživetja.

Pred leti so bolnišnice tekmovale, katera bo imela manjše obdobje zdravljenja v bolnišnici. V tej krizi danes zelo potrebujemo kadre, ki bi se spoznali na zdravljenje v intenzivnih enotah. Teh specialistov in medicinskih sester ne morete dobiti čez noč, ampak morate skrbno načrtovati izobraževanje strokovnjakov, ki lahko začnejo polno delati na teh delovnih mestih šele po 10 letih intenzivnega študija. Zamujena leta v zdravstvu se nam vse preveč poznajo in Covid-19 je to samo še bolj razgalil. Za vse te probleme vemo že 30 let. In v vseh teh letih se ni uredilo to področje, zato je skrajni čas, da se začne pospešeno urejati, saj se naša populacija stara in potreb po intenzivnih posteljah bo vse več, mi pa se pogajamo, ali bomo nekaj 10 več študentov medicine vpisali na študij medicine, ko nam sočasno odhaja cela generacija zdravnikov v pokoj in ko nam marsikateri zdravnik zaradi bolj ugodnih pogojev dela odhaja na delo v sosednje evropske države, ki jih vedno rade sprejmejo. S 3,3 zdravnikov na 1000 prebivalcev smo daleč za Avstrijo, ki ima 5,4 zdravnikov na isto število prebivalcev in ko nam manjka veliko število družinskih zdravnikov.

***

Trenutno torej povečujemo število intenzivnih postelj, toda zaradi pomanjkanja kadra bo delo na teh posteljah vse manj kvalitetno, ker bo moral obstoječi kader pokrivati veliko več pacientov, kot jih lahko obvlada - in posledično bodo tudi izidi zdravljenja slabši. Neodgovorna zdravstvena politika, ki so jo vodile dosedanje vlade od osamosvojitve dalje, nas je pripeljala v stanje, v katerem smo danes, ko moramo razmišljati o prevozu bolnikov v sosednje države. Zato je zelo pomembno, morda celo najpomembnejše, koga imamo za ministra za zdravje, saj je od njega neposredno odvisna tudi dolžina našega življenja, kako bomo preživljali zadnje dneve življenja; v mukah ali pa v kvalitetni paliativni oskrbi. 

V parlamentu je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je nujen. Kot se sam spomnim, ga pišemo že preko dvajset let in menda je trenutni predlog 140. verzija zakona (!). Koliko trpljenj je bilo zaradi te zamude, koliko ljudi je umiralo v nemogočih pogojih sredi Evrope v Sloveniji, ker kot narod nismo bili sposobni sprejeti ustrezne zakonodaje na tem podorčju? Veliko ministrov je imelo ta predlog na mizi in mnogi so ga hoteli spraviti čez parlament, a jim ni uspelo, kar samo kaže, na kakšni stopnji odnosa do sočloveka smo, predvsem do ostarelih ljudi. Lahko se hvalimo, lahko govorimo, kaj vse naredimo ali bomo naredili za človeka, toda pomembno je, kaj se dejansko naredi v vsakodnevni praksi za človeka, ne pa, kaj se piše v raznih programih, ki se največkrat zelo skromno uresničijo in se jih po mandatu odpelje na smetišče zgodovine. 

Analiza časa, ki so ga osrednji televizijski hiši namenjali cepljenju oziroma protestom proti cepljenju, jasno pokaže, da sta v posameznih tednih veliko več poročali o protestih, ki so temeljili na proticepilski politiki, kot pa o promociji cepljenja. Torej sta propagirali anticepilske parole. Toda ta analiza mi ni povedala nič novega. Ves čas direktorovanja se trudim, da bi mediji objektivneje poročali o bolezni covid in o cepljenju, pa nam to zelo težko uspeva. Medijem so veliko zanimivejši protesti in ljudje, ki sejejo dvome med ljudi, na podlagi katerih se potem ljudje odločajo, tako kot se. In kdo je kriv za necepljenje? Če boste poslušali taista medije, predvsem kriva vlada s svojim slabim komuniciranje. A dajmo se vprašati, ali je njihovo komuniciranje dobro. Tudi četrtkova oddaja, ki naj bi bila namenjena povezanovanju ljudi in je vabila ljudi, da "stopijo skupaj", ni mogla mimo podtalnih sporočil, kdo je kriv za vse v Sloveniji, in delitvi ljudi na dva pola. Kot da ne moramo iz komunikacijske pasti, v katero smo padli, kot da smo ujeti v politiko razvajanja ljudi po političnih opcijah. Virus nima partijske knjižice, udari pa vedno po vseh naših in vaših; žal tudi enako prizadene vaše in naše. Ali bo kdo kdaj razumel to preprosto logiko narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah?

***

In še kratek komentar zapisu skupine zdravnikov o cepljenju otrok in mladostnikov proti Covid-19.  V Sloveniji smo po podatkih ECDC precepili majhen delež otrok in mladostnikov, mlajših od 18 let. Med njimi jih je pocepljenih 7 %. Na drugi strani je 80 % pocepljenih v starostni skupini 60 let in več. Na Portugalskem so pocepili 99,4 % populacije, stare nad 60 let in 29 % populacije, mlajše od 18 let. Razlika s Slovenijo je več kot očitna.

Danska je pocepila 77,6 % mladostnikov v starosti 15–18 let, Portugalska 81% mladostnikov v isti starostni skupini. Ali so to neke slabe države tretjega sveta, ki so cepile svoje otroke in je njihova stroka slaba, ker ne premore strokovne, kritične distance, da so pocepili s cepivom, kateremu ne zaupata toliko mladostnikov? Ne, to so najbolj razvite države tega sveta, ki imajo dobro razvito medicino in tudi vrhunsko znanje o cepljenju. Ali bi mar ti zdravniki dovolili cepljenje otrok, če bi držale vse trditve skupine zdravnikov?

Zakaj stroka v teh državah torej podpira cepljenje otrok in mladostnikov in ima le delno zasedene intenzivne oddelke, pri nas pa pišete javno pismo, ko nam na dan umre 20 ljudi zaradi covida? Nekaj ni v redu. Bodisi na Danskem in na Portugalskem, ali pa z vašim pismom javnosti, ki ste ga raširili med ljudi. Mislim, da je odgovor na dlani in da ga tudi vi sedaj poznate. Zakaj torej povzročati zmedo, ko že tako nismo najboljši v precepljenosti? Razumem ljudi, ki nimajo medicinskega znanja, da imajo pomisleke, še posebej po branju vašega pisma. Ne razumem pa vas, ki imate medicinsko znanje, da to počnete!

Vesel sem, da pod tem pismom ni podpisanega niti enega epidemiologa ali zdravnika javnega zdravja, niti enega pediatra, ki so zadolženi za populacijo otrok in mladostnikov, in niti enega infektologa, imunologa, virologa, zdravnika medicinske mikrobiologije. Torej tistih zdravnikov, ki se celo življenje ukvarjajo s cepljenjem in znajo strokovno oceniti pomen cepljenja, pozitivne kot tudi negativne posledice cepljena. 

Seveda podpiram, da imamo zdravniki svoje mnenje. Vse življenje sem imel svoje mnenje in zato imel vedno veliko nevšečnosti. Vseeno pa težko razumem, zakaj so zdravniki poslali takšno pismo, polno strokovnih zapisov populaciji ljudi, ki nimajo medicinskega znanja in težko razumejo, kaj je dejansko zapisano. Še bolj pa se sprašujem, kako bodo opravičili ta svoja stališča čez nekaj let, ko bodo tudi oni  spoznali, da je cepljenje z sodobnimi cepivi nekaj vsakdanjega in varnega, tako kot je že danes. Kako bodo živeli z dejstvom, da so v trenutku, ko jih je slovensko prebivalstvo najbolj potrebovalo, objavljali javna pisma, ki jih ljudje sploh niso mogli razumeti, namesto da bi ljudi  prepričevali, naj se cepijo in rešiljo najhujših zapletov pri Covid-19 obolenju; nenazadnje tudi smrti. Verjetno ne bo lahko, ali pa bodo ta čas preprosto pozabili, tudi to se dogaja v Sloveniji - in to presenetljivo veliko ljudem.

***

Zakaj je potrebno v času, ko si zdravniki in NIJZ kot tudi drugi zdravstveni zavodi ter Ministrstvo za zdravje prizadevamo, da bi čim več ljudi pocepili in iščemo postelje za covidne bolnike, še posebej intenzivne postelje, ter kader za delo ob teh posteljah, vnašati dodatno zmedo med ljudi z javnim pismom zdravnikov? Če so to strokovna vprašanja, prav gotovo ne sodijo v javnost, še posebej ne tako zapisana. V Sloveniji imamo dovolj strokovnih združenj, ki naj obravnavajo na svojih srečanjih omenjene dileme, ki jih navajajo kolegi. Tam je tudi mesto za strokovno diskusijo o teh temah, ne pa na televiziji, v drugih medijih ter pismih javnosti.

Spoštovane kolegice in kolegi, zaradi premajhne precepljenosti je danes v Sloveniji, kjer živite in delate, umrlo 20 ljudi. Morda tudi kdo od vaših pacientov ali svojcev. Večini ne bi bilo potrebno umreti, če bi bili cepljeni. In vidite, tu bi lahko še veliko več naredili, da bi imeli manj mrtvih. Ko pišete, da cepiva niso zdrava in primerna za mladostnike in otroke, mar ne vnašate nepotrebnega nemir med ljudi, ki so že tako razdvojeni in ne vedo več, kako in kaj naprej. Če je po vašem cepivo neustrezno za otroke in mladostnike, vas torej vprašam, zakaj je ustrezno za ostale populacijske skupine? To je preprosto vprašanje, ki po vašem pismu v javnosti muči vsakega, ki je prebral vaša razmišljanja, ki so bila poslana popolnoma napačni javnosti.

In potem se bomo spet spraševali, zakaj se ljudje ne želijo cepiti. Naredili ste veliko škodo, ker niste podatkov, ki ste jih zbrali, najprej prediskutirali v strokovnih krogih, ampak ste šli najprej v javnost. Zdravniki smo in poznamo naše ljudi, ker smo njihovi zdravniki in vedeti moramo, kako in na kakšen način jim sporočamo občutljive podatke. Vi tega očitno ne obvladate, saj ste poslali podatke, ki jih že strokovnjak težko razume in mora poiskati članek, da pride do končnih podatkov, vi pa ste to poslali ljudem, ki jih je strah zase, za starše in tudi za otroke; ti ljudje ne poiščejo člankov, ampak se še bolj skrčijo v svoji negotovosti in strahu.

Zelo narobe in neodgovorno ste to naredili in dobro razmislite. Želim si, da bi strokovne probleme obravnavala stroka in ne mediji. Če ste zdravnik, prosim premislite, ali bi lahko pomagali kolegom v bolnišnicah. Če ste medicinska sestra, vas vabim, da se pridružite kolegicam v bolnišnici. Čas je za solidarnost med zdravstvenimi delavci. Bi pa bilo tudi dobro, da kolegi razmislijo, kaj jim je v svojem odgovoru zapisal profesor Ihan:

"Iskreno opravičilo zaradi nekaj stanovskih kolegov, ki so v najhujšem zagonu epidemije dobesedno izgubili pamet in moralno razsodnost."

In ne pozabite, cepite se čim prej. Saj veste, zakaj. Tisti, ki me redno berete, dobro veste, zakaj.