Tako Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kot tudi Državna revizijska komisija (DKOM) sta ugotovili, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ravnal v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ker je javno naročilo profesionalnih klicnih centrov za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja SARS-CoV-2 oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji iz točke č) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije smo dolžni javne naloge izvajati na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov. Področje javnega naročanja je zaradi svoje narave in obsega, ker se v okviru le-tega odloča o porabi javnega (proračunskega) denarja, vedno predstavljalo ugodne pogoje za nastanek korupcije. V primerih, ko se nabava vrši v izrednih okoliščinah (npr. epidemija) ali po manj transparentnih postopkih, so korupcijska tveganja še mnogo večja, zaradi česar smo kot organ, ki je pristojen za krepitev integritete in transparentnosti ter preprečevanje korupcije, še v toliko večji meri dolžni ugotavljati nepravilnosti in nanje opozoriti. 

DKOM je v odločitvi tudi nazorno pojasnil, da se postopek s pogajanji brez predhodne objave zaradi razloga skrajne nujnosti lahko uporabi le za omogočanje izpolnjevanja takojšnjih potreb. Uporablja se samo toliko časa, dokler se ne najdejo stabilnejše rešitve, kot so okvirne pogodbe za blago in storitve, ki se oddajajo z rednimi postopki (vključno s pospešenimi postopki).

V konkretnem primeru znaša trajanje pogodbe za vzpostavitev profesionalnih klicnih centrov 6 mesecev, kar je mnogo dlje, kot je potreben čas, da naročnik izbere izvajalca storitve po odprtem, omejenem ali konkurenčnem postopku s pogajanji, pri katerih je v nujnem primeru rok za predložitev ponudb možno skrajšati na najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu (četrti in peti odstavek 40. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da bi lahko NIJZ v skrajnem primeru vodil javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave zgolj za krajše obdobje, vzporedno pa bi moral voditi odprti ali omejeni postopek ali drug konkurenčni postopek.

Čeprav je NIJZ v sklepu o izvedbi naročila in na portalu pojasnjeval skrajno nujnost izvedbe naročila, zaradi česar se je odločil izvajalca izbrati po postopku, ki ni garant gospodarne porabe javnih sredstev, transparentnosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki, pa po drugi strani s svojimi ravnanji ni izkazoval nujnosti, saj je pogodbi za oba sklopa podpisal že 19. 8. 2021, izbrana ponudnika pa 24. 8. 2021 (sklop 1) in 26. 8. 2021 (sklop 2), kar tudi kaže na to, da bi NIJZ lahko upošteval roke za izvedbo postopkov, ki v ZJN-3 niso izjema.

Komisija za preprečevanje korupcije tako nikakor ne ovira dela NIJZ ter ne ravna nekorektno oziroma neetično, prav tako so napačne in žaljive navedbe, da ustvarja umetni konstrukt. Kršitev naročnika v zvezi z izbiro postopka je, kot zapisano, potrdil DKOM, ki kot neodvisen in samostojen državni organ odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil. Že ves čas epidemije opozarjamo, da izredne razmere v državi ne smejo biti izgovor ali povod, da se blago ali storitve nabavljajo po postopkih, ki so v ZJN-3 predpisani kot skrajna izjema in ki ne zagotavljajo spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja, če za to niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Maša Jesenšek, odnosi z javnostmi Komisije za preprečevanje korupcije