Komentar

Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij

Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu resnice, ali umetnost, ki je oddaljena od nje. Hermann Nitsch je eden tistih, ki je najbližji resnici. Tudi zaradi načelno izostrenih dualizmov: njegovi obredi proizvajajo sveto občutenje, čeprav so konstruirani. V njegovih procesih vidimo "krvave trenutke", istočasno pa je na delu večnost.

20.11.2021 21:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hermann Nitsch   James Turrell   Peter Brook   Avstrija   Dunaj   gnus   Artaud

V logiki delovanja Hermanna Nitscha prepoznamo svete moči verskih obredov. Prek njegovih umetnin se sproža polemika o svetih obredih. Polemika o kultih, kulturah in religijah.

V tem tednu sem dobil kar nekaj klicev prijateljev in znancev, ki me zaskrbljeno sprašujejo, kako prenašam covid. Pri tem pa je skoraj vse zanimal roman, ki sem ga prejšnji teden izpostavil. Torej: zdravje je več kot znosno, odličen roman pa naj ostane neimenovan. Prijatelji se mi redko oglašajo v zvezi z mojimi komentarji o umetnosti, ko pa se, je najpogostejše vprašanje, zakaj tako redko reflektiram gledališče glede na to, da je moje poklicno izhodišče. Ne vem, zakaj je tako! Je pa res, da je zame ena najobsesivnejših oblik gledališke umetnosti delo Jamesa Turrella, ki ga teoretiki večinsko obravnavajo kot vizualno umetnost. Podobno je z mojimi drugimi gledališkimi izbori. Enega najbolj enigmatičnih gledaliških naporov prepoznavam v delu Hermanna Nitscha, ki se nahaja nekje vmes med prvimi modernističnimi predstavami Petra Brooka in visokomodernističnimi strukturami Romea Castelluccija. Oba sem že reflektiral, Nitscha pa še ne. Zato posvečam današnji komentar njegovim gledališkim opnam. Res je! Gledališče je moje izhodišče.

 

 

Brizganje krvi v imenu večnosti

 

Hermann Nitsch izhaja iz dunajskega akcionističnega kroga, ki je navkljub visoki starosti in nenaklonjeni resničnosti še vedno zelo živ. V življenju sem ga kar nekajkrat srečal. Najpomembnejši srečanji sta se odigrali v graščini Prinzendorf v Spodnji Avstriji, kjer še danes preživlja večino svojega časa. Njegova osrednja umetniška oblika je Gledališče orgij in misterijev.

 

 

Bruhanje v imenu gnusa

 

Njegova dogodkovnost se mi je takoj uprla do te mere, da sem si moral z rokami prekriti oči, istočasno pa sem si kot otrok razširil prste, da se mi ne bi izmuznil kakšen del srhljivega prizora. Podobno doživljam pri odprtih ranah. Ali pri bližnjih kadrih kirurške operacije. Nitschova dvojnost kar vre. Krvavi obredi vodijo gledalca v posebne vrste izpolnjenje. Okrvavljene halje (albe) pa vzbujajo občutek grotesknosti. Po dolgem procesu - procesiji, nastopi v končnici formatiranje dogodka za potrebe muzeja.

 

 

Prepleteno meso z ognjem in blatom

 

Hermann Nitsch povzema wagnerjanski koncept združenega umetniškega dela (Gesamtkunstwerke). Prepleta ga z artaudovskim surovim gledališčem, s koordinatami metafizika, strah in kuga. Nitschova destrukcija povzema Artaudove funkcije, ampak jih za razliko od Artauda na koncu harmonizira. Teži v izpolnjenje, k ljubezni! V izteku pa imate občutek, kot da bi se znašli v muzeju posebne vrste - v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij.

 

 

Gledam gledališče misterija

 

Ko sva se nazadnje srečala pred petnajstimi ali več leti, mi je povedal, da poučuje na gledališkem inštitutu dunajske univerze, kjer med drugim avtoreflektira svoje procese. To se mi je takrat zdelo neskončno pomembno. Mogoče tudi zato, ker je avtoreflektiral tisto, kar mu je kritika najbolj očitala. Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu resnice, ali umetnost, ki je oddaljena od nje. Hermann Nitsch je eden tistih, ki je najbližji resnici. Tudi zaradi načelno izostrenih dualizmov: njegovi obredi proizvajajo sveto občutenje, čeprav so konstruirani. V njegovih procesih vidimo "krvave trenutke", istočasno pa je na delu večnost. Doživljamo jih prek groze, šele tako lahko razumemo lepo. Na tem mestu se bom začasno zaustavil.

 

 

Odlaganje ostankov v grobove

 

Njegovo gledališče sproža vse čute, ob tem pa sproža posebne vrste slovesnost v slavo človeškemu trpljenju. Velik del njegovih predstav je posvečen križanju. Prek križanja išče odvezo za metafiziče prekrške človeštva. V njegovem prvem obrednem obdobju je kopanje v živalski krvi nadomeščalo človeško kri, v drugem pa je postalo zamenjava za nasilje nad živim. V tretjem koraku pa je težilo k substitutu krvi (masovna slavja s paradižniki). V vseh primerih je težil k izpolnjenju, k absolutni ljubezni. Na eni strani dionizična žrtvovanjskost, na drugi strani misterij križa in končno zamenjava za kri. Evharistija. In vseobsegajoča ljubezen.

 

Vse energije, ki jih prepozna kot religiozno smiselne, vključi v svoj umetniški proces. Kaj gledamo, ko gledamo njegov proces - procesijo? Gledamo didaktiko vzpostavljanja dogme! Gledamo dogmo na delu!

 

Psihologi pravijo, da je žrtvovanje zdravilni proces proti smrtnemu strahu, gledališka teorija pa pravi, da je žrtvovanje na pol poti do kozmične pomiritve. Sem eden tistih, ki je prepričan, da umetnost transformira avditorij. V logiki delovanja Hermanna Nitscha prepoznamo svete moči verskih obredov. Prek njegovih umetnin se sproža polemika o svetih obredih. Polemika o kultih, kulturah in religijah.

 

 

Polemika I.: Ali ste se kdaj vprašali, kaj gledate v muzejih religij?

 

Vse se je začelo leta 1957, ko je Nitsch vstopil na dunajsko umetniško sceno. Leta 1963 je začel uprizarjati svoje vizualne senzacije, vmeščene v scensko - galerijski prostor. Živeti je začel je svoj misterij. Končna konsekvenca njegovega delovanja je postala oltarska obsedenost. Vsak oder je oltar in obratno. Nitsch shranjuje "konceptualizacijo religije" v muzeje za zanamce. Njegovi misteriji delujejo mimetično, konsekvence pa so akcionistično abstraktne. Da, pri Nitschu gledamo klanje. Po izteku prve faze obrednosti se v drugi obredno nahranimo. Dobesedno s kolinami. 

 

 

Polemika II.

 

V svojih akcijah uprizarja dramaturgijio izdelave kolin. Etimologija beseda kolina izhaja iz klanja. Mogoče pa gledamo samo nadvlado tistega, kateremu je dovoljeno oziroma si vzame sam pravico, da lahko kolje. Pozor! Vse se odvija na Avstrijskem.

 

Vrnimo se v območje "čiste umetnosti". V čem je sploh skrivnost barve, zakaj barva sploh obstaja v kozmični resničnosti? Nitsch jo reflektira na podoben način kot Goethe v svoji Teoriji barv (1810). Ne razlaga je, temveč širi njen nabor. Nitsch vse segmente svoje predstave orglsko ozvoči. Gledamo klanje ob glasbeni spremljavi. Tudi zvoki padajo od zgoraj navzdol podobno kot barva (svetloba). Če obstaja participatorno gledališče, ki gledalca istočasno preterse in pritegne, je to Nitschova gledališka orgijastičnost. Menim, da je pri Nitschu navkljub vsemu najpomembnejši ostanek obrednega. To po pa ni več gledališče, ampak razstava. Ampak enega brez drugega v Nitschovem primeru ni. 

 

V izteku je potrebno izpostaviti, da je imel od nekdaj zaprisežene nasprotnike in še jih vedno ima. Vedno več jih je. Istočasno pa je zaščiten od blaznežev. Ščitimo ga v muzejih. Pri Nitschu gledamo vse, od poganskega praznovanja življenja, do krščanskega žrtvovanja - za življenje.

 

 

Polemika III.: Smrt za življenje ali smrt za smrt

 

Da, Nitschova umetnost vključuje žrtvovanje živali. Žival je za nas ubita, kot da je ubit sam bog (oziroma Nič), raztrgana je kot bog sam (kot Nič). Umetnost nas hrani z Bogom, z Ničem! Religija pa z vsemi sredstvi brani svojo dogmo. 

 

V umetnosti je vse v občutenju in interpertaciji, je iz svojih ust izgovoril Nitsch v moja ušesa. Pri njem gledamo rojstvo tragedije v svetu barv. Pri tem pa umiramo od smeha, kako nas ves bradat in majhen popelje na vespi naproti kozmičnim razsežnostim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
11
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.213
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.440
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.808
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.551
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.477
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.171
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.374
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.116
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.212
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 437