Komentar

Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij

Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu resnice, ali umetnost, ki je oddaljena od nje. Hermann Nitsch je eden tistih, ki je najbližji resnici. Tudi zaradi načelno izostrenih dualizmov: njegovi obredi proizvajajo sveto občutenje, čeprav so konstruirani. V njegovih procesih vidimo "krvave trenutke", istočasno pa je na delu večnost.

20.11.2021 21:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Hermann Nitsch   James Turrell   Peter Brook   Avstrija   Dunaj   gnus   Artaud

V logiki delovanja Hermanna Nitscha prepoznamo svete moči verskih obredov. Prek njegovih umetnin se sproža polemika o svetih obredih. Polemika o kultih, kulturah in religijah.

V tem tednu sem dobil kar nekaj klicev prijateljev in znancev, ki me zaskrbljeno sprašujejo, kako prenašam covid. Pri tem pa je skoraj vse zanimal roman, ki sem ga prejšnji teden izpostavil. Torej: zdravje je več kot znosno, odličen roman pa naj ostane neimenovan. Prijatelji se mi redko oglašajo v zvezi z mojimi komentarji o umetnosti, ko pa se, je najpogostejše vprašanje, zakaj tako redko reflektiram gledališče glede na to, da je moje poklicno izhodišče. Ne vem, zakaj je tako! Je pa res, da je zame ena najobsesivnejših oblik gledališke umetnosti delo Jamesa Turrella, ki ga teoretiki večinsko obravnavajo kot vizualno umetnost. Podobno je z mojimi drugimi gledališkimi izbori. Enega najbolj enigmatičnih gledaliških naporov prepoznavam v delu Hermanna Nitscha, ki se nahaja nekje vmes med prvimi modernističnimi predstavami Petra Brooka in visokomodernističnimi strukturami Romea Castelluccija. Oba sem že reflektiral, Nitscha pa še ne. Zato posvečam današnji komentar njegovim gledališkim opnam. Res je! Gledališče je moje izhodišče.

 

 

Brizganje krvi v imenu večnosti

 

Hermann Nitsch izhaja iz dunajskega akcionističnega kroga, ki je navkljub visoki starosti in nenaklonjeni resničnosti še vedno zelo živ. V življenju sem ga kar nekajkrat srečal. Najpomembnejši srečanji sta se odigrali v graščini Prinzendorf v Spodnji Avstriji, kjer še danes preživlja večino svojega časa. Njegova osrednja umetniška oblika je Gledališče orgij in misterijev.

 

 

Bruhanje v imenu gnusa

 

Njegova dogodkovnost se mi je takoj uprla do te mere, da sem si moral z rokami prekriti oči, istočasno pa sem si kot otrok razširil prste, da se mi ne bi izmuznil kakšen del srhljivega prizora. Podobno doživljam pri odprtih ranah. Ali pri bližnjih kadrih kirurške operacije. Nitschova dvojnost kar vre. Krvavi obredi vodijo gledalca v posebne vrste izpolnjenje. Okrvavljene halje (albe) pa vzbujajo občutek grotesknosti. Po dolgem procesu - procesiji, nastopi v končnici formatiranje dogodka za potrebe muzeja.

 

 

Prepleteno meso z ognjem in blatom

 

Hermann Nitsch povzema wagnerjanski koncept združenega umetniškega dela (Gesamtkunstwerke). Prepleta ga z artaudovskim surovim gledališčem, s koordinatami metafizika, strah in kuga. Nitschova destrukcija povzema Artaudove funkcije, ampak jih za razliko od Artauda na koncu harmonizira. Teži v izpolnjenje, k ljubezni! V izteku pa imate občutek, kot da bi se znašli v muzeju posebne vrste - v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij.

 

 

Gledam gledališče misterija

 

Ko sva se nazadnje srečala pred petnajstimi ali več leti, mi je povedal, da poučuje na gledališkem inštitutu dunajske univerze, kjer med drugim avtoreflektira svoje procese. To se mi je takrat zdelo neskončno pomembno. Mogoče tudi zato, ker je avtoreflektiral tisto, kar mu je kritika najbolj očitala. Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu resnice, ali umetnost, ki je oddaljena od nje. Hermann Nitsch je eden tistih, ki je najbližji resnici. Tudi zaradi načelno izostrenih dualizmov: njegovi obredi proizvajajo sveto občutenje, čeprav so konstruirani. V njegovih procesih vidimo "krvave trenutke", istočasno pa je na delu večnost. Doživljamo jih prek groze, šele tako lahko razumemo lepo. Na tem mestu se bom začasno zaustavil.

 

 

Odlaganje ostankov v grobove

 

Njegovo gledališče sproža vse čute, ob tem pa sproža posebne vrste slovesnost v slavo človeškemu trpljenju. Velik del njegovih predstav je posvečen križanju. Prek križanja išče odvezo za metafiziče prekrške človeštva. V njegovem prvem obrednem obdobju je kopanje v živalski krvi nadomeščalo človeško kri, v drugem pa je postalo zamenjava za nasilje nad živim. V tretjem koraku pa je težilo k substitutu krvi (masovna slavja s paradižniki). V vseh primerih je težil k izpolnjenju, k absolutni ljubezni. Na eni strani dionizična žrtvovanjskost, na drugi strani misterij križa in končno zamenjava za kri. Evharistija. In vseobsegajoča ljubezen.

 

Vse energije, ki jih prepozna kot religiozno smiselne, vključi v svoj umetniški proces. Kaj gledamo, ko gledamo njegov proces - procesijo? Gledamo didaktiko vzpostavljanja dogme! Gledamo dogmo na delu!

 

Psihologi pravijo, da je žrtvovanje zdravilni proces proti smrtnemu strahu, gledališka teorija pa pravi, da je žrtvovanje na pol poti do kozmične pomiritve. Sem eden tistih, ki je prepričan, da umetnost transformira avditorij. V logiki delovanja Hermanna Nitscha prepoznamo svete moči verskih obredov. Prek njegovih umetnin se sproža polemika o svetih obredih. Polemika o kultih, kulturah in religijah.

 

 

Polemika I.: Ali ste se kdaj vprašali, kaj gledate v muzejih religij?

 

Vse se je začelo leta 1957, ko je Nitsch vstopil na dunajsko umetniško sceno. Leta 1963 je začel uprizarjati svoje vizualne senzacije, vmeščene v scensko - galerijski prostor. Živeti je začel je svoj misterij. Končna konsekvenca njegovega delovanja je postala oltarska obsedenost. Vsak oder je oltar in obratno. Nitsch shranjuje "konceptualizacijo religije" v muzeje za zanamce. Njegovi misteriji delujejo mimetično, konsekvence pa so akcionistično abstraktne. Da, pri Nitschu gledamo klanje. Po izteku prve faze obrednosti se v drugi obredno nahranimo. Dobesedno s kolinami. 

 

 

Polemika II.

 

V svojih akcijah uprizarja dramaturgijio izdelave kolin. Etimologija beseda kolina izhaja iz klanja. Mogoče pa gledamo samo nadvlado tistega, kateremu je dovoljeno oziroma si vzame sam pravico, da lahko kolje. Pozor! Vse se odvija na Avstrijskem.

 

Vrnimo se v območje "čiste umetnosti". V čem je sploh skrivnost barve, zakaj barva sploh obstaja v kozmični resničnosti? Nitsch jo reflektira na podoben način kot Goethe v svoji Teoriji barv (1810). Ne razlaga je, temveč širi njen nabor. Nitsch vse segmente svoje predstave orglsko ozvoči. Gledamo klanje ob glasbeni spremljavi. Tudi zvoki padajo od zgoraj navzdol podobno kot barva (svetloba). Če obstaja participatorno gledališče, ki gledalca istočasno preterse in pritegne, je to Nitschova gledališka orgijastičnost. Menim, da je pri Nitschu navkljub vsemu najpomembnejši ostanek obrednega. To po pa ni več gledališče, ampak razstava. Ampak enega brez drugega v Nitschovem primeru ni. 

 

V izteku je potrebno izpostaviti, da je imel od nekdaj zaprisežene nasprotnike in še jih vedno ima. Vedno več jih je. Istočasno pa je zaščiten od blaznežev. Ščitimo ga v muzejih. Pri Nitschu gledamo vse, od poganskega praznovanja življenja, do krščanskega žrtvovanja - za življenje.

 

 

Polemika III.: Smrt za življenje ali smrt za smrt

 

Da, Nitschova umetnost vključuje žrtvovanje živali. Žival je za nas ubita, kot da je ubit sam bog (oziroma Nič), raztrgana je kot bog sam (kot Nič). Umetnost nas hrani z Bogom, z Ničem! Religija pa z vsemi sredstvi brani svojo dogmo. 

 

V umetnosti je vse v občutenju in interpertaciji, je iz svojih ust izgovoril Nitsch v moja ušesa. Pri njem gledamo rojstvo tragedije v svetu barv. Pri tem pa umiramo od smeha, kako nas ves bradat in majhen popelje na vespi naproti kozmičnim razsežnostim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Rusija je država, ki podpira terorizem
11
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.134
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.961
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.902
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 950
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 686
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860