Komentar

Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega

Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika in družba prihodnjo pomlad pred in še posebej po parlamentarnih volitvah. Ne gre toliko za špekulacije o tem, ali se v zakulisju morda že dogajajo prvi premiki v tej smeri (nekaj indicev govori temu v prid), pač pa za izjemno resno dilemo, ki se tiče zrelosti slovenske demokracije, nezdravega volilnega sistema in z njim povezanimi frustracijami večnih vladnih koalicij.

24.11.2021 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   levica   desnica   volitve   premier   Janez Janša   Janez Drnovšek   velika koalicija   Cerar   Počivalšek   SMC   DeSUS   SDS   Tanja Fajon   Janez Kocijančič   Jože Pučnik   SDSS

Fotoilustracija: portal+

V bistvu je levica tako nesposobna, da ta hip nima niti kredibilnega obraza, ki bi bil potencialni premierski kandidat! Kar je po svoje šokantno.

Tako enostavno ne bo šlo več naprej, kajti do skrajnosti polarizirana politika je postala ovira za normalen razvoj države. Gordijski vozel proporcionalnega volilnega sistema, ki državo že tri desetletja posiljuje z nestabilnimi koalicijskimi vladami, bo v neki točki treba presekati, sicer nam grozijo še dolga leta nestabilnosti, uličnih nemirov, politične in siceršnje korupcije, kar bo v končni konsekvenci povsem paraliziralo državo. Med potencialnimi, a zgolj začasnimi rešitvami, ki bi lahko pomagale prebroditi prehodno obdobje do sprejema neke normalne, z ustavo in ustavnosodnimi odločbami skladne volilne zakonodaje, je tudi ideja t.i. velike koalicije. Torej povolilni dogovor med prvo in drugo najmočnejšo stranko, da skupaj formirata vlado, v kateri imata enako število ministrskih mest, in se zavežeta za projektno uresničevanje ključnih ciljev, ki bi državi prinesli večjo politično stabilnost, zaupanje v institucije, poudarek na vladavini prava, reformi pravosodja in zagotovo tudi odločnemu boju s sistemsko korupcijo.

 

Doslej smo imeli tri priložnosti za takšen zgodovinski kompromis, ki bi po mojem pozitivno vplival tudi na kolektivno nezavedno. Prvi bi lahko takšno koalicijo sklenil že Janez Drnovšek, pa se je temu (ne)spretno izogibal in je raje sestavljal mešane koalicijske vlade z manjšimi partnericami (izjemoma s Slovensko ljudsko stranko, vendar se kohabitacija z Marjanom Podobnikom kot podpredsednikom vlade ni obnesla). Naslednja priložnost je bila leta 2014, ko sta se poleti tajno pogajali SMC in SDS. Počivalšek je bil, uganili ste, zelo za, medtem ko je bilo "trdo jedro" zelo proti, omahljivi profesor pa se je na koncu odločil za koalicijo z levimi strankami. Tretja in doslej tudi zadnja prilika pa se je ponudila lani spomladi po klavrnem koncu Šarčeve vlade, ko je SD za trenutek kolebala pred idejo, da bi vstopila v koalicijsko vlado z Janšo. A se ni izšlo, Židana pa so kmalu zatem odnesli s predsedniškega mesta.

 

Zakaj se torej pri nas tako izogibamo kompromisni rešitvi, da bi prvo- in drugouvrščena stranka na volitvah sestavili veliko koalicijo? Iz zelo preprostega razloga: ker je v politiki še vedno premalo profesionalcev, ki bi razumeli bistvo politike: da je to umetnost možnega. In eden od izvirnih grehov zadnjega poglavja tragične polarizacije slovenskega političnega in posledično tudi širšega družbenega prostora se skriva prav v amaterski strategiji strank, ki so se pred zadnjimi volitvami zaklinjale, s kom vse ne bodo sklepale povolilnih sporazumov ali koalicij. Kar je dokaz, da politika izključevanja ni nekaj, nad čemer bi imela patent zgolj SDS ali desnica, kot se glasi priljubljena mantra levice in njenih satelitov v sferi civilne družbe. Kompleks "pravice do vladanja" oziroma upravičenosti (self-entitlement) do oblasti je kvečjemu zaščitni znak levice, iz česar izvira tudi večji del njenih frustracij, ker je lani spomladi izgubila oblast. Po lastni krivdi, jasno. Razumljivo je, da sta bili srda levičarskih pravičnikov in njihovih civilnodružbenih transmisij deležni zlasti stranki, ki sta veljali za "levi" ali "levo-liberalni", pa sta se kljub vsemu spajdašili z Janšo in se 13. marca 2020 vrnili v vladno palačo.

 

Tisto, kar bi spin doktorji opredelili kot veščino politične kombinatorike - SMC in DeSUS sta namreč de facto ostala v vladi, le da sta zamenjala koalicijski partnerici -, so na levici prepoznali kot izdajo. Izdajalci je v trenutku postala edina politično korektna beseda, s katero so označevali ti dve stranki, njuna predsednika in poslance, ki so omogočili, da je JJ sploh sestavil vlado. Genealogija besede "izdajalci" ima med komunistično levico, ki v slovenski politiki sploh še ni izginila, posebno mesto; je nekaj takšnega kot rdeča cunja, s katero toreador pomaha divjemu biku, da ta dokončno izgubi pamet. Izdajalec je tradicionalna psovka levičarjev z geografskim poreklom. Uporabljajo jo že vse od leta 1941 in se ji niti po osemdesetih letih niso pripravljeni odreči. Zaradi tega so, kjer so in niti po vseh napakah aktualne vlade ljudstvu niso zmožni ponuditi (boljše) alternative. V bistvu je levica tako nesposobna, da ta hip nima niti kredibilnega obraza, ki bi bil potencialni premierski kandidat! Kar je po svoje šokantno. Si predstavljate, da bi po prihodnjih volitvah vlado ponovno vodil Marjan Š.? Šalo na stran. Kaj pa Tanja Fajon? No, ostanimo resni. Morda Luka Mesec? Dovolj bo ...

 

Hočem reči, da je nenehno kazanje s prstom na Janšo, janšiste oziroma desnico že tako ponarodelo, da se bo vsak hip izpelo. Obenem pa nam leva opozicija niti po letu in pol te "diktature" oziroma štiri mesece pred uradnim začetkom predvolilne kampanje ni sposobna pokazati obraza, s katerim namerava premagati Janšo, zmagati na volitvah in (ponovno) prevzeti oblast. Morda čakajo na 1. april? Sarkazem na stran, dejstvo je, da se še kako pozna praznina, ki je ostala za Janezom Kocijančičem, ki je za razliko od Milana Kučana vedno videl dlje od konice svojega nosu.

 

Če bi "strici iz ozadja", med katerimi je imel Kocka seveda posebno mesto, lahko vplivali na socialne demokrate, ki so edina stabilna in etablirana stranka na levici, potem bi se do začetka predvolilne kampanje zgodilo dvoje: Tanji Fajon bi se prijazno zahvalili za njene usluge in jo pospremili nazaj v Evropski parlament, kjer naj še najprej opravlja imenitno delo za to državo, zlasti pri projektu širitve Unije na Zahodni Balkan. Morda bi bila zrela celo za komisarko?! Z novim predsednikom ali predsednico bi SD lahko ponovno pokazala, da ni le Levica v kravatah, ampak resna socialdemokratska stranka, pripravljena za veliko koalicijo s "črnimi".

 

Do volitev se utegne razklanost v družbi, ki jo marljivo generira polarizirana politična elita, le še povečevati. Kar nikomur ne koristi. Ideja o koaliciji med SDS in SD sicer ni od včeraj, konec koncev je v začetku devetdesetih Jože Pučnik sanjal celo o poenotenju socialdemokracije na Slovenskem, kar bi pomenilo združitev tedanje Združene liste socialnih demokratov ter Socialdemokratske stranke Slovenije. Idealist, kakršen je ostal do konca, je Pučnik spregledal, da nad njegovo zamislijo niso vsi preveč navdušeni. Kar pa ne pomeni, da ne bi mogli sprejeti nekoliko modificirane ideje o povolilni koaliciji, s katero bi za štiri leta vsaj nekoliko umirili polarizacijo, predvsem pa bi se zaradi stabilne večine v parlamentu in odsotnosti malih, egoističnih izsiljevalskih strank, ki jih moramo prenašati zadnjih trideset let, lahko končno lotili vseh tistih sistemskih sprememb, o katerih smo doslej lahko razpravljali le na akademski ravni.

 

Tudi o volitvah predsednika republike in njegovem ustavnem položaju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.275
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412