Komentar

Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti

O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je novo različico B.1.1.529 v petek označila za skrb vzbujajočo in ji dala ime omikron. Različica ima 32 mutacij, kar je veliko. Zaradi taga je v zraku precej hipotez, kaj vse bi lahko omikron povzročal; ena izmed hipotez pravi, da obstoječe cepivo proti covidu ne nudi zadostne zaščite pred tem sevom, zato se že razmišlja o izdelavi novega cepiva. Omikron je ta trenutek še velika skrivnost, vendar pa ga je Svetovna zdravstvena organizacija zaradi nekaterih lastnosti, ki so že znane, uvrstila med tiste seve, ki so pomembni in jih je potrebno pozorno spremljati.

28.11.2021 21:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   SARS-Cov-2   Covid-19   omikron   Južna Afrika   EU   epidemija   Bojana Muršič   ustavno sodišče   zakon o dolgotrajni oskrbi   Kitajska   Komisija za medicinsko etiko   NIJZ   Evropski parlament   Marjan Šarec

Pred nami zelo nepredvidljiva prihodnost glede covida. Nov sev iz Južne Afrike je še veliko vprašanje, na katerega imamo zelo malo odgovorov.

Morje je vedno lepo. Ko pa piha burja, se obleče v modro bele valove, in ko sediš na obali, te občasno zajame močan piš burje, na katerega moraš biti vedno pripravljen - tako kot moraš biti vsak dan znova in vedno pripravljen na presenečenja, ki ti jih pripravi življenje. Najbolje je, da jih ponižno sprejmeš in se skušaš z njimi soočiti na čim boljši način. Edo velikih presenečenj je novi virus SAR-CoV-2. To je definitivno virus presenečenj. Ko misliš, da že nekaj veš o njem, te znova in znova preseneti in pokaže, kako je narava suverena in kako se ji moramo nenehoma prilagajati, kot to počnemo še tisočletja. 

 

Pomembno mesto med dogodki preteklega tedna ima pojav nove različice virusa SARS-CoV-2 na jugu Afrike. O njej vemo še zelo malo. Po dosedanjih podatkih so jo prvič odkrili 9. novembra 2021. Samo dvajset dni kasneje jo lahko najdemo praktično na vseh celinah. Danes poročajo, da so jo odkrili tudi v Avstraliji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je novo različico novega koronavirusa B.1.1.529 v petek označila za skrb vzbujajočo in ji dala ime OMIKRON. Afričani poročajo, da se širi hitro. Države članice EU druga za drugo poročajo o prisotnosti novega seva v njihovi državi. V trenutku, ko tole pišem (nedelja popoldne, op. uredn.), so njegovo prisotnost odkrili že na Nizozemskem, v Avstriji, Nemčiji, Belgija, Veliki Britaniji, Češki ... 

 

Trenutno so vsa poročila predvsem vezana na vnos okužbe iz držav južne Afrike. Različica ima 32 mutacij. Ravno zato, ker ima veliko mutacij, je v zraku veliko hipotez, kaj vse bi lahko ta različica povzročala. Med njimi je tudi hipoteza, da bi bilo obstoječe cepivo nezadostna zaščita pred virusom, zato se že razmišlja o izdelavi novega cepiva, če bo seveda dokazano, da obstoječa cepiva ne zaščitijo dovolj pred virusom. Virus je še velika skrivnost, vendar pa ga je WHO zaradi nekaterih lastnosti virusa, ki so že znane, uvrstil med tiste seve, ki so pomembni in jih je potrebno spremljati in sprejemati tudi ukrepe.

 

Tako so članice EU ustavile letalski promet z tem delom sveta. A tako kot vedno je tudi tokrat virus prehitel ljudi in ne obratno. Ne vemo še, koliko, toda do sedaj je že kar nekaj okuženih z omikronom prišlo v Evropo, kjer se zdaj okužba širi med ljudmi. Trudimo se, da omejimo širjenje, zato vse države skrbno sledijo okuženim, ki so bili pred tem na jugu črne celine, in jih izolirajo za najmanj 10 dni. Vsi, ki pridejo v EU iz tega predela sveta, morajo v 10-dnevno karanteno tudi v Sloveniji, kjer je NIJZ zaprosil vse popotnike, ki so prišli iz območja južne Afrike v Slovenijo 14 dni pred sprejemom odloka, naj se javijo na 113, kjer bodo dobili mejno karanteno, bili napoteni na testiranje z PCR ter poslani v karanteno, če bodo negativni oziroma v izolacijo, če bodo pozitivni.

 

 

***

 

Novi sev prihaja ravno v času, ko imajo države članice EU resne težave z delta sevom virusa. Novi sev lahko vse to še dodatno poslabša. Zlasti, če se bo omikron še veliko hitreje širil, kot se (je) sedanja delta. Veliko skrbi pa je tudi, da bi bilo cepivo, ki ga trenutno uporabljamo, premalo učinkovito in bi ljudi premalo zaščitilo, kar posledično pomeni veliko več hospitalizacij in visoko zasedenost intenzivnih postelj, ter tudi visoko stopnjo umrljivosti. 

Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu ne morem izogniti. Pripravljeni moramo biti tudi na poslabšanje že tako slabe epidemiološke situacije - in to ne samo pri nas, ampak v celi EU. Zaradi vseh dogodkov, ki smo jim v tem trenutku priča, moramo zelo resno sprejeti in vsepovsod izvajati zaščitne ukrepe (nošnja maske tudi v zunanjih prostorih, čim manjše zadrževanje v zaprtih prostorih, delo od doma mora imeti prioriteto, zračenje prostorov je nujno, zagotavljanje varnostne razdalje, higiena rok in kašlja ter kihanja so prav tako nujni ukrepi).

 

Smiselno bi bilo razmišljati o prepovedi vseh združevanj ljudi. Pomemben ukrep je še vedno cepljenje. Posebno pozornost moramo dati respiratornim infektom ter se ob vsakem znaku okužbe dihal izločiti iz okolja in poklicati zdravnika. Testi za samotestiranje so prisotni vsepovsod, zato priporočam, da se večkrat testirate, četudi ste cepljeni ali ste preboleli Covid-19.  Če je test pozitiven, ga morate potrditi z PCR testom, kar vam omogoči vaš zdravnik. Pomembno pa je komunicirati na način, da ne bomo vnašali med ljudi še dodatnih strahov, ampak napotke, kako se lahko vsemu temu izognemo. Z upoštevanjem ukrepov, vključno s cepljenjem, lahko ljudje relativno varno preživijo ta čas brez okužbe, le odločiti se morajo za to in tudi dosledno izvajati ukrepe. Cepljenje pa jim daje veliko upanja, da ne po prišlo do nevarnih zapletov pri morebitni okužbi.

 

Ko že govorim o cepljenju, je pomembno, da poudarim zadnje ugotovitve evropske agencije ECDC, ki sporoča, da je število smrti v državah, kjer imajo visoko precepljenost, bistveno nižje kot tam, kjer je precepljenost nizka. Zato je nadaljevnaje cepljenja zelo pomembno pri zmanjševanju umrljivosti.

 

Danes že vem, da je težko napovedati, kako bo z virusom jutri, in še težje, kako bo čez teden dni. Mesečno napoved je že zelo težko napovedati. Ljudje to razumejo zelo težko, ker ne vedo koliko elementov je potrebno upoštevati in koliko spremenljivk igra vlogo pri tem. Nekaj kolegov se je lotilo te težke naloge napovedovanja. Posamezniki, ki ne vedo, kako zapleten potek ima ta virus, sprva 100 % verjamejo napovedim, potem pa postajajo vse bolj rezervirani. Napovedovanje poteka epidemije ni lahko in praviloma se vsak napovedovalec kljub velikemu matematičnemu in satatističnemu znanju velikokrat tudi zmoti. Zato je pomembno vse napovedi sprejemati z veliko previdnostjo in jih zlasti ne zlorabljati (!) in prehitro interpretirati. Največkrat je pomembno, da ne prehitevamo časa, kajti imamo opravka z virusom, ki se obnaša kot del narave in ima svoje zakonitosti, katerih še ne poznamo najbolje. Zato je odlično, da imamo dobre prognozerje, še bolj pomembno pa je, da znajo ostali strokovnjaki njihove prognoze umestiti v celovit pristop k napovedovanju razvoja epidemije.

 

 

***

 

Pomembno presenečenje tedna pa je vsebina razprave v parlamentu o strategiji osnovnega zdravstva. Moji kolegi so povedali, da imamo kadrovsko obubožano osnovno zdravstvo, da zdravniki niso motivirani za delo v osnovnem zdravstvu, zato odhajajo v tujino. Plačilo je že vrsto let slabo in nemotivacijsko. Vse to že dolgo vemo in vse dosedanje vlade so prepoznavale te probleme, le ukrepov, ki bi bili dovolj učinkoviti, ni in ni. Več kot 100.000 pacientov nima izbranega zdravnika, ker družinskih zdravnikov preprosto ni.

 

Slišati je bilo, da se pričakuje novo organizacijo dela v osnovnem zdravstvu. Veliko let sem že v zdravstvu, vsak minister je skušal rešiti te zaplete. Veliko predlogov je bilo, premikov v praksi pa zelo malo ali skoraj nič in še vedno smo globoko v socialističnem zdravstvu, čeprav smo že veliko let kot država v kapitalističnem neoliberalnem sistemu. Razkorak med realnostjo in zgodovinsko fikcijo, v kateri živi zdravstvo, je vse večji in v nekem trenutku bodo potrebni revolucionarni posegi v zdravstvo, ker nismo v bili preteklih desetletjih sposobni evolucije in se še vedno oklepamo stare miselnosti organizacije zdravstva, celo v strankarskih programih jo najdemo in žal velikokrat tudi neutemeljeno podpiramo. Čas pa gre naprej in zahteva novo organizacijo zdravstva, tega pa od nikoder.  

 

V parlamentu te dni teče tudi razprava o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Kot sem že nekje zapisal, je to okoli 140. verzija predloga zakona. Vse parlamentarne stranke so ga že imele v obravnavi in danes me zelo čudi, da po devetnajstih letih obravnave te zakonske materije poslanci povedo, da je zakon brez vsebine in tudi brez okvirja. Ja kaj za vraga so poslanci in vlade različnih političnih opcij delale v teh devetnajstih letih, ko se že pripravlja ta zakon, da nima niti okvira niti vsebine?! To samo govori, kako smo organizirani na političnem nivoju, da ne moremo sprejemati najbolj potrebnih zakonov za ljudi, da ne znamo najti skupne politične točke, ko jo je nujno potrebno najti. Zakon o dolgotrajni oskrbi ni strankarski, to je zakon nas vseh, vsi ga bomo potrebovali, če bomo ostareli in potrebovali pomoč.

 

Ker to področje ni ustrezno zakonsko regulirano, je lani prerano umrlo zaradi covida v domovih za ostarele preko 2000 ljudi! Umrli so zaradi neustreznih domov za ostarele, ki so postali in so že dolgo let v velikem delu negovalne bolnišnice z neustreznimi prostorskimi kadrovskimi in organizacijskimi ter plačnimi pogoji. Koliko starostnikov še mora umreti, da se bodo v parlamentu končno zresnili in sprejeli ta nujni zakon?! Če ga ne bodo tokrat, vam garantiram, da ga bo naslednja vlada ponovno dala na mizo.

 

Pravijo tudi, da je bil zakon spisan čez noč; če to velja, potem je bila ta noč dolga več kot 19 let. To je bila noč ignoriranja potreb ljudi in usklajevanja standardov z evropskimi državami, noč neodgovornosti do ostarelih in do samega sebe, saj bomo bržkone tudi mi nekoč ostareli. Morda se je tako počasi delalo tudi zato, ker je bila tako dolga noč, ponoči pa so ljudje utrujeni in manj učinkoviti. Poslanka Bojana Muršič (SD) je dejala: "Vsi relevantni deležniki, predvsem stroka, nasprotujejo takšnemu zakonu. Takšnega zakona ne potrebujemo, sprejeti moramo zakon, ki bo dejansko res reševal težave ljudi."

 

V tem trenutku se sprašujem, kje so bili vsi ti strokovnjaki vsa ta dolga leta priprave zakona, ko je predlog potoval od vlade do parlamenta in nazaj k stroki neštetokrat in ko ga je odpiral skoraj vsak minister za zdravje, ko je bil imenovan za ministra. Mar ni bilo dovolj časa, da bi se stroka poenotila v vseh teh letih?! Kdaj bomo nehali s takimi zavlačevanji?! Mar ni sedaj dovolj časa, da se stroka poenoti in tako pomaga politiki in predvsem tistim, ki potrebujejo ta sistem?! Mi zakon potrebujemo tukaj in zdaj, brez odlašanja!

 

 

***

 

Delta virus je pokazal svoje zobe, bojim pa se, da še ne vseh. Četudi so posamezne države veliko stavile na precepljenost, se v tem trenutku kaže, da tudi precepljenost ni idealna rešitev in da imajo vse več okuženih tudi tiste države, ki so dosegle visoko precepljenost. Avstrija je posegla po najstrožjem ukrepu in zaprla državo za 10 dni. Kar nekaj držav razmišlja, da sprejmejo iste ukrepe kot Avstrija. Kar je pa še bolj zanimivo, je, da je javna televizija ORF organizirala loterijo z bogatimi nagradami. Nagradna igra se imenuje Kdor se cepi, zmaga. V žrebanje bodo vključili tiste polnoletne osebe s stalnim prebivališčem v Avstriji, ki so bile oziroma bodo cepljene med 1. oktobrom in 20. decembrom letos. Ni pomembno, kateri odmerek so prejeli. Razdelili bodo okoli 1000 nagrad. Med najbolj atraktivnimi sta montažna enodružinska hiša in in električni osebni avtomobil. Seveda obstajajo moralni pomisleki, a avstrijska družba jih je premostila v upanju, da vsaj omili posledice Covid-19 obolenja. Nagrade so lepe in verjetno se bo marsikdo odločil za cepljenje le zaradi njih. Vse v stilu neoliberalizma. Pa saj živimo v njem, mar ne? 

 

Tokrat tokrat pri ukrepih ne bomo obšli Ustavnega sodišča. Civilna iniciativa staršev je vložila pobudo za ustavno presojo samotestiranja v šoli in nošnjo mask v šoli. Tokrat je res neverjetno, da starši delajo proti interesom svojih  otrok, kajti testiranje daje bolj varno okolje prav njihovim otrokom v šoli in starši se grejo boriti proti temu, neverjetno! Popolnoma nerazumljivo, a tako pač je v Sloveniji, ko se vsaka stvar, pa tudi če je dobra za otroke, spolitizira. Otroci postanejo zadnja skrb, daleč za političnimi ambicijami staršev.

 

Prišli smo na neverjetno stopnjo razvoja slovenske družbe, ko tudi lastnih otrok ne znamo več varovati. No, starši ne nasprotujejo samo samotestiranju pod nadzorom v šoli, Ustavno sodišče sprašujejo tudi o ustavnosti nošenja mask v šoli. Ugotavljajo tudi, da so rezultati ukrepov v zadnjem letu porazni in vedno slabši. Seveda, dragi starši, rezultati bodo še slabši, saj nekdo -  tokrat pač vi - vedno poskrbi, da Ustavno sodišče poruši ukrep. Kako naj bomo potem uspešni?

 

Sosednje države imajo maske v šoli in njihovo ustavno sodišče o tem ni odločalo. Če se prav spomnim, je v neki državi odločalo in podprlo ukrep. Zakaj se ustavna sodišča odločajo v prid ukrepom? Ker dajo na prvo mesto varovanje zdravja, naše ustavno sodišče pač ne odloča v tem kontekstu, raje se gre črkobralstvo in zavira in omejuje ukrepe, ki so vitalni in tako povečuje število obolelih in umrlih.

 

Zakaj ljudje drugje ne počnejo tega, kar počnejo naši ljudje? Zato, ker se tam ljudje zavedajo, da bodo le z ukrepi rešili več življenj, pri nas pa prevladuje sebičnost posameznih skupin, in med njimi so žal tokrat tudi starši. To sem velikokrat srečal, ko sem iskal proste stavbe za postavitev komune za odvisnike. Takrat je bil vedno prisoten stavek. Mi podpiramo komune in zdravljenje, samo ne v naši vasi. Spomnim se tudi matere enega od odvisnih od drog, ki je bila proti temu, da bi postavili komuno v njenem okolju. Ravno tako je tu, starši podpirajo ukrepe, samo ne tistih, ki po njihovem mnenju prizadenejo njihove otroke in njih. In kaj je pomembno, na daljavo se trenutno uči le 3 % učencev, torej se velika večina staršev strinja z ukrepom, zaupajo šoli in se zavedajo, da pomembno prispevajo k obvladovanju okužb. Upam, da bo Ustavno sodišče tole upoštevalo; bo torej prisluhnilo 3 % nezadovoljnih staršev in razveljavilo odlok, ali pa bo upoštevalo interese ostalih 97 % staršev, ki želijo testirati svoje otroke in jim s tem zagotoviti varno okolje za šolanje? Če vprašate mene, ga bo zadržalo, ker se s tem naredi še več zmede, onemogoči pa njegovo izvajanje. To pa je isto, kot če bi ga preklicalo.

 

Zakaj to počne ustavno sodišče, ne morem soditi, toda kot zdravnik vem, da moram braniti življenje. Če ustavno sodišče prekliče ali zadrži odlok, ne bo stopilo v bran življenju, ampak nečemu drugemu, kar bo vsekakor pokazala zgodovina. Sam pa sicer ne morem narediti nič, kot večina mojih sodržavljanov, ker Ustavno sodišče lahko naredi dejansko, kar hoče, saj je nad njim samo še "modro nebo" in naša žalost, da je tako, kot je.

 

 

***

 

Odgovori držav na okužbe z virusom SARS- CoV-2 se med seboj razlikujejo, pri tem igra pomembno vlogo kulturno okolje in družbeni sistem, v katerem živijo ljudje. Medtem ko države članice EU praviloma ne ukrepajo z zaprtjem družbe in to izvedejo v skrajnem primeru, ko ni več drugih možnosti, šole pa praviloma zapirajo zadnje, je na drugi strani Kitajska, ki se je prva na svetu soočila z virusom in je takoj ukrepala z zaprtjem družbe, vključno z zaprtjem šol. Tako je v Šanghaju tamkajšnja oblast zaradi samo treh primerov okužb z SARS- CoV-2 zaprla šole in odpovedala lete. Ob pojavu virusa strogo omejijo javno življenje, da bi tako čim prej preprečili širjenje virusa. Celo zdravstveni delavci ne izvajajo več dela na terenu. V Sudžovu so zaradi enega okuženega zaprli vse šole.

 

Eni tako, drugi drugače, virus pa se še vedno plazi po zemlji in dela neizmerno škodo državam ter grozi z novimi sevi.  

 

Se je pa te dni odzvala Komisija za medicinsko etiko, ki je nasprotovala stališču skupine zdravnikov, ki so pozivali proti cepljenju otrok. Komisija ocenjuje njihov poziv kot neetičen in poziva poklicni organizaciji slovenskih zdravnikov, da se opredelita do strokovno oporečnega javnega ravnanja svojih članov in ukrepata v okviru svojih pristojnosti.  Komisija je tudi opozorila, da bi bila ob soočanju z epidemijo Covida-19 v Sloveniji potrebna na vseh ravneh ukrepanja politična in strokovna enovitost. Pri tem pa skupina zdravnikov v Sloveniji v soglasju z mednarodno izpostavljenimi nasprotniki cepljenja nasprotuje cepljenju otrok proti Covidu-19. To je seveda tudi z etičnega vidika nesprejemljivo. Komisija je tudi poudarila, da trenutno nimamo ustreznih zdravil, zato nam za obvladovnaje epidemije ostanejo le nefarmakološki ukrepi in cepljeje, ki pa ima bistveno manjše posledice, kot samo prebolevanje okužbe. Posredno je komisija tudi odločila da sta cepljenje in izvajanje zaščitnih ukrepov etično sprejemljiva pristopa. Sedaj pa čakam, kaj bo reklo naše Ustavno sodišče kot vrhovni varuh zakonitosti v naši družbi. Bo sledilo etiki ali morda čemu drugemu?

 

 

***

 

Na tviterju se je razvnela razprava o nastopih naših poslancev v Evropskem parlamentu, kjer so padale težke besede o Sloveniji. Dolgo let sem vpet v intenzivno sodelovanje na strokovnem področju s tujino. Do sedaj še nisem slišal enega samega strokovnjaka, ki bi javno kritiziral svojo državo in svojo vlado. Seveda se kdaj sem ter tja kdo pošali, ko ga vprašam o njegovi vladi, a nič slabega ne povedo, četudi bi lahko marsikdo marsikaj rekel na račun vlad svojih držav, pa se ljudje zadržijo. Še lažje bi lahko kdo od strokovnjakov kaj slabega povedal na račun svoje vlade v Združenih narodih, kjer je cela paleta državnih ureditev, pa tega ne slišimo na skupnih zasedanjih in tudi ne v delovnih telesih. Gre za diplomatski odnos, s katerim si govorec zato, ker brani svojo domovino, pridobi nemalokrat veliko spoštovanje.

 

Izgovarjanje naših poslancev, češ da v evropskem parlamentu kritizirajo slovensko vlado, ne pa prebivalcev Slovenije, je - milo rečeno - neprimerno. Saj vlada predstavlja Slovenijo in vse Slovence, zato je kritika vlade tudi kritika lastnega naroda in pranje perila, ki ga je potrebno prati doma in ne v tujini. V tujini je potrebno govoriti o Sloveniji vedno najbolje, doma pa sem kritičen in od marsikoga zahtevam več, kot trenutno daje, toda to delam na domačem dvorišču, zato ker spoštujem svojo domovino, ker sem se zanjo boril vedno v prvih vrstah, tudi sedaj to počnem, čeravno to ni lahko delo. Slovenci imamo samo to malo in najlepšo domovino, ki jo moramo braniti in razvijati za naše otroke in vnuke, zato je kakršno koli kritiziranje kogarkoli v tujini obenem tudi kritiziranje te domovine, ki nam je dana in nam je draga. Predvem pričakujem, da domovino spoštujejo naši evropski poslanci, zato ni opravičila za žaljenje domovine, naših ljudi in institucij v tujini.

 

 

***

 

Postelje se še vedno polnijo, število intenzivnih postelj je daleč preko meje, ki jo še lahko prenese slovensko zdravstvo. Državni sekretar je javno povedal, da v tem trenutku nismo sposobni reševati večje množične nesreče, ker preprosto nimamo niti intenzivnih postelj niti kadra za to. Zato minister za zdravje prosi, da se vedemo previdno, živimo zdravo, ker ni več prostora za hospitlaizacijo resnih zapletov in nesreč. V intenzivne enote prihajajo na pomoč strokovnjaki tako iz zdravstvenih domov, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in tudi strokovnjaki Slovenske vojske, na poti je pomoč italijanske vojske ...

 

Skratka, mobilizirali smo slovensko zdravstvo, kot ga do sedaj še nismo. Nekaj upanja nam dajejo v zadnjem času zdravila, ki so jih razvili zoper Covid-19. Zdravila sicer prihajajo, vendar so zgolj v pomoč pri prebolevanju covida, če se jih predpiše pravočasno. Nikakor ne morejo nadomestiti cepljenja. Zdravila so še v eksperimentalni fazi, zato bomo morali biti pri predpisovnaju zelo dosledni in se držati pravil, ki veljajo ob eksperimentalni uporabi zdravil.

 

 

***

 

Že nekajkrat sem gospoda Šarca Marjana opozoril na njegovo vztrajno ponavljanje, kako bo izvajal kadrovsko čistko, ko bo prišel na oblast. Ponovno bi mu rad povedal, da tako govorjenje ni primerno za bivšega predsednika vlade in sedanjega poslanca v slovenskem parlamentu. Demokracija ni izključevanje. Demokracija ljudi predvsem vključuje in ne izključuje. Želje politikov po tem, da zamenjujejo kadre, se morajo v Sloveniji končati za vedno.

 

Pred nami zelo nepredvidljiva prihodnost glede covida. Nov sev iz Južne Afrike je še veliko vprašanje, na katerega imamo zelo malo odgovorov. Epidemija v EU se nezadržno razvija in obremenjuje tudi tiste, ki so bili visoko cepljeni, resda veliko manj, a vseeno povzroča veliko težav. Iskanje rešitev za dolgotrajno oskrbo se v parlamentu zapleta in zdravstveni sistem je vse bolj v krizi, potrebuje celovite rešitve.

 

Približuje se volilno leto in politiki so vse bolj aktivni. In tudi agresivni gospod Šarec še vedno grozi, kako bo menjal ljudi na vodilnih mestih, ker verjetno misli, da je to del njegovega poslanstva, če bo izvoljen. Jaz pa ponovno in ponovno apeliram, naj neha s tem pristopom, saj nočem gledati politikov, ki grozijo. Slovenija si zasluži politike, ki bodo znali voditi spravo in iskati skupne strategije ter ljudi združili v iskanju priložnosti v prihodnosti in jih motivirali predvsem za razvoj.

 

Cepite se in ne pozabite, da moramo spremeniti predvsem svoje vedenje, da se bomo uspešno izogibali okužbam. Vem, težko je to, a vredno se je potruditi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
11
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.584
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.225
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.391
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.960
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.329
06/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.060
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.049
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 974
09/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.272
10/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.192