Spoštovani, kmalu bo minilo leto in pol odkar sva izgubila sina Jašo, ki se je konec julija 2020 utopil v Soči pri  Solkanu. Glede na to, kaj sva morala prestati po njegovi smrti, o čemer sva javnost takrat tudi obvestila, sva pričakovala vsaj to, da bodo odgovorni za smrt najinega sina odgovarjali in da bo pravosodje storilo vse, kar je mogoče storiti, da bo prišlo do odgovora, kaj se je tistega groznega dne zgodilo in kdo vse je kriv za Jaševo smrt.

Razočarana in žalostna ugotavljava, da nas je v prvi vrsti na cedilu pustilo državno tožilstvo. Nikakor ne moreva razumeti, kako se lahko zgodi, da se ob tako tragični smrti otroka ne zgane nihče, ki bi že sicer po uradni dolžnosti moral raziskati dogajanje in poiskati odgovorne za smrt. Ker se po letu in petih mesecih za preveritev odgovornosti Soških Elektrarn in Občine Nova Gorica ni naredilo nič konkretnega, sva v prejšnjem tednu podala kazenske ovadbe. 

Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici je z napačno zakonsko podlago podalo kazensko ovadbo zoper Jaševega dedka in mu po 314. členu Kazenskega zakonika očitalo povzročitev splošne nevarnosti, a ob tem ni preiskovalo morebitne splošne nevarnosti, povzročene s strani Soških Elektrarn Nova Gorica (SENGU) kot koncesionarja na reki Soči, ter Mestne Občine Nova Gorica kot lokalne skupnosti, ki bi morala v prvi vrsti poskrbeti za varstvo pred utopitvami vseh obiskovalcev reke Soče na njenem območju. Da je bila zakonska osnova, ki jo je podalo tožilstvo, napačna ter da gre odgovore iskati tudi drugje in ne samo v podani kazenski ovadbi zoper dedka, je potrdilo Višje sodišče v Kopru. Kljub pritrditvenemu sklepu Višjega sodišča tožilstvo ni hotelo ponovno prevzeti zadeve v obravnavo, s čimer sva starša avtomatično prevzela vlogo tožilca, če sva želela s preiskavo nadaljevati in priti do odgovorov, kdo je kriv za sinovo smrt.  

Še več, kljub temu, da sva tožilstvo pozvala k ponovnemu prevzemu preiskave in da se uvede preiskava zoper Soške Elektrarne Nova Gorica ter Mestno Občino Nova Gorica, tožilstvo tega ni storilo in je brez obrazložitve sporočilo, da kazenskega pregona ne bo prevzelo in da zoper Soške Elektrarne Nova Gorica ter Mestno Občino Nova Gorica ni vodilo nikakršnega predkazenskega postopka. 

Delovanje okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici je že od samega začetka skrajno nenavadno, saj je v podani ovadbi zoper Bojana Šavlija očitalo kaznivo dejanje, ki s samim dogodkom utopitve ni imelo nobene zveze in mu očitalo povzročitev splošne nevarnosti. Obenem povzročitve splošne nevarnosti ni očitalo ne SENGU ne občini Nova Gorica. Iz njihovega dopisa izhaja, da zoper njih niso vodili nikakršnega predkazenskega postopka.

"Da odgovorni na Mestni občini Nova Gorica in odgovorni na Soških elektrarnah Nova Gorica res niso storili vsega za varnost, kar bi po zakonu morali, je postalo očitno potem, ko so bili po Jaševi utopitvi uvedeni različni ukrepi, o katerih so veliko poročali v medijih."

S tem se Višje sodišče v Kopru ni strinjalo in je nama kot pritožnikoma pritrdilo, da je potrebno kaznivo dejanje prekvalificirati v povzročitev smrti iz malomarnosti ter iskati odgovore tudi pri drugih vpletenih  v nesrečo. Tožilstvo pa kljub takšnemu sklepu Višjega sodišča ne prevzame zadeve v obravnavo, zaradi česar sva podala Generalnemu državnemu tožilcu seznanitev s postopanjem in poziv k nadzoru dela okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici oziroma višje državne tožilke Andreje Žvanut, ki je zadevo vodila. 

Ker se je tožilstvo odločilo, da postopka zoper vpletene ne bo preiskovalo, morava starša utopljenega sina celotno breme prevzeti nase in sama zoper odgovorne podati kazensko ovadbo. Da odgovorni na Mestni občini Nova Gorica in odgovorni na Soških elektrarnah Nova Gorica res niso storili vsega za varnost, kar bi po zakonu morali, je postalo očitno potem, ko so bili po Jaševi utopitvi uvedeni različni ukrepi, o katerih so veliko poročali v medijih. Postavljenih je bilo več količkov, ki prikazujejo nivo vode in opozarjajo, če ta postane previsoka; preko reke je bila na nevarnem delu postavljena jeklenica z opozorilno tablo, uvedeni so bili informatorji, ki obiskovalce obveščajo o nevarnosti utopitve,  postavljene so bile dodatne opozorilne table, poleg tega so se odgovorni sestajali na sestankih in iskali primerne rešitve.

Glede na to, da je na tem območju redno prihajalo do nesreč, o katerih je bila nedvomno obveščena tudi občina, in je bilo podanih več pobud za ureditev varnostnih ukrepov, takrat obstoječe opozorilne table očitno niso bile zadosten in primeren ukrep ter nikakor niso zagotavljale zadostne varnosti prebivalcev. Ukrep za zagotavljanje varnosti pred utopitvami mora tudi dejansko preprečevati oziroma v zadostni meri zmanjševati nevarnost za prebivalstvo. Mestna občina Nova Gorica je namreč pred utopitvijo postavila dve tabli, kar pa ne pomeni izpolnitve opisanih obveznosti občine. 

Natančneje, občina bi morala upoštevati Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU) in bi morala "spodbujati izvajanje ukrepov in dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje možnosti utopitev", pa  tudi bi morala upoštevati določilo, da "prepove ali omeji športne dejavnosti ali dejavnosti v prostem času na delu vode, kjer obstaja posebna povečana nevarnost utopitve".

Zakon je jasen.

Odgovornost gre iskati tudi v Soških elektrarnah Nova Gorica, saj bi morale skladno s koncesijsko pogodbo zagotavljati ukrepe za varnost prebivalcev med obratovanjem. Iz Priloge h koncesijski  pogodbi za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije izhaja tudi:

" … da je koncesionar na območju koncesije dolžan izvajati vse potrebne ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja."

Poleg tega tudi Obligacijski zakon določa, da bi se morali vzdržati ravnanja, ki bi lahko drugemu povzročil škodo. Ali ni to povzročanje splošne nevarnosti, ker se spreminja pretok v zelo kratkem času, tako da se kopalci ne morejo zavedati smrtne nevarnosti, ki jim preti? Potrjeno je bilo, da je bil pretok posledica delovanja elektrarne, ki je načrtovano in vodeno ter ni posledica kakšne višje sile. Z njihove strani bi morali smrtno nevarnost preprečiti z omejitvijo sprememb pretoka v času, ko so na reki kopalci.

28. julija 2020 je v času okoli pol ure prišlo do povečanja pretoka s 30 m³/s na 110 m³/s. Gladina vode se v takih primerih preverjeno v zgolj 32 minutah dvigne za kar 97 cm. Stanje se je pri Jaševi utopitvi zaradi delovanja hidroelektrarne torej spremenilo tako hitro, da je najin sin reko najprej uspel preplavati, ko pa se je odločil odplavati nazaj na drugi breg, kjer so bili nastanjeni, je bil tok reke spremenjen v tolikšni meri, da je bil Jaša, čeprav je bil dober plavalec, popolnoma nemočen in ga je tok tako hitro odnesel, da ga niso mogli dohiteti niti njegov spremljevalec, kot tudi nobeden od dveh bližnjih plavalcev, ki sta opazila, da je v težavah. Tovrstno dvigovanje in spuščanje vode se dogaja tudi večkrat dnevno. Opisano delovanje hidroelektrarne nedvomno pomeni nastanek smrtne nevarnosti. 

Zakaj Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici ne preiskuje odgovornih in ne prevzame pregona, lahko samo ugibava. Sprašujeva se, zakaj državi ni v interesu, da bi prišli do odgovorov, kako povečati varnost in kako spremeniti delovanje elektrarne, da do tovrstnih nesreč ne bi več prihajalo. Občutek imava, da se ščiti kapital in ne človeških življenj. 

Ali sodstvo res deluje v imenu ljudstva?

Ana in Andraž Kordeš