Komentar

Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!

Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem Leningradu (danes Sankt Peterburg). Njen avtor je Benedikt Livšic, naslov pa Enoinpoloki strelec. Čeprav jo je avtor v podnaslovu poimenoval kot teoretsko, je knjiga kot zvrst posebne vrste roman o izjemni generaciji umetnikov in umetnic.

04.12.2021 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Benedikt Livšic   avantgarda   Enoinpoloki strelec   Leningrad   David in Vladimir Burljuk   Osip Mendelštam   Vladimir Majakovski   Anton Ažbe  

Vsi časi poznajo pse čuvaje, ki varujejo dober okus. Njihovih imen pa se nihče več ne spomni.

Zgodovina umetnosti ni premočrtna pripoved, ampak mnogostranična prizma, v kateri gledamo lome umetniške svetlobe skozi umetnikovo doživljanje svobode. Umetniški skupini sta si surovo stali ena nasproti drugi. Prva je zastopala kubistično ploskovnost in zamaknjeno perspektivičnost, druga pa slikarstvo, slikano z oslovskim repom. Ni minilo leto dni, ko se je pojavila še tretja nevarna skupina, ki je zastopala pravoverni futuristični izraz, vpila je: "Požrli bomo praznino!" Vsi so imeli skupni imenovalec, želeli so prekiniti vse vezi s tradicijo. Želeli so osvoboditi pesniški (umetniški) material od vseh (pravopisnih) zakonitosti.

 

Čez dvajset let je njihova konfliktnost postala nesmiselna. Eni in drugi so postali žrtve brutalnih filistrov, ki so izvajali zločinske ukaze komunističnih mikrobov. Nasilno so jih umaknili iz javnega življenja, nekateri med njimi iz Lefa (Leva fronta) so naredili samomor, druge so izganali v taborišča (akmeiste), tretje pa so izobčili v anonimnost (konstruktiviste in suprematiste).

 

Res je, da se skupine med seboj niso prenašale. Še huje, podcenjevale so se do obisti, bile so ljubosumne ena na drugo, a so imele istočasno zavest, da so del enkratnega duha časa. Njihov izraz je dejansko postal pomembno gibalo planetarne umetnosti. Zavedali so se prelomnosti I. svetovne vojne in Oktobrske revolucije. In to neodvisno od tega, ali so imele pozitiven ali negativen predznak do nje. Pred Oktobrsko revolucijo se je odigrala še ena, mogoče celo daljnosežnejša revolucija. Umetnostna revolucija! 

 

 

Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo "teoretično knjigo" že leta 1933. Izšla je v Leningradu (danes Sankt Peterburg). Njen avtor je Benedikt Livšic, njen naslov pa Enoinpoloki strelec. Pred kratkim je prvič izšla na Balkanu v Beogradu. Na dah sem jo prebral med covid boleznijo, iz katere sem izšel brez večjih posledic. Zaenkrat mi kaže dobro, saj te dni z zanosom zaključujem najnovejšo predstavo.

 

Vstopimo v poročilo o knjigi, ki zgodovini dogodke izpred stodesetih let. Čeprav jo je avtor v podnaslovu poimenoval kot teoretsko, je knjiga kot zvrst posebne vrste roman o izjemni generaciji umetnikov in umetnic. Kdo bi si takrat mislil, da bodo nosilci in nosilke tako pomembne in junaške estetike že čez dvajset let tako ostudno pokončani. Njen avtor, pesnik Benedikt Livšic, je bil neposredni udeleženec avantgardnih gibanj že od samega začetka, od leta 1907, ko se je povezal z bratoma Davidom in Vladimirjem Burljukom. Aktivno je sodeloval v prelomnem letu 1913 s pesnikoma Vladimirjem Majakovskim in Osipom Mandelštamom. V letih 1920-1925 je bil v navezi z vsemi ključnimi akaterji literarne in vizualne scene, o katerih sem vam že večkrat poročal. 

 

Leta 1938 so Livšica v gulagu pokončali komunisti. Čeprav ga je ustrelil eksekucijski vod, so gnusi v mrliški list lažnivo zapisali, da je umrl zaradi srčne kapi. Benedikt Livšic je bil pesnik in prevajalec, s svojo umetnostjo je bil usmerjen v pariški pesniški bazen, oboževal je Rimbauda. Oboževal je tudi slikarko Aleksandro Ekster, ki je preživljala velik del svojega časa v pariški umetniški skupnosti. Prinašala mu je najnovejše novice iz Pariza. Spoznala ga je tudi z bratoma Burljuk.

 

Benedikt Lištvic je ob prvem srečanju - in že smo v teoretskih spominih - vprašal Davida Davidoviča Burljuka:

 

 

"Ali poznate Hlebnikova?"

 

Burljuk mu je odgovoril: "Seveda ga poznam, oči ima kot Turnerjeva pokrajina."

 

 

Naj takoj povem, da je to zame najlepši opis oči v svetovni literaturi. To je bil svet umetnic in umetnikov, kjer se je vse nanašalo na umetnost. To je bil čas, ko so bili umetniki drug drugemu totemi. To je bila umetnost, ki je umetnika okužila z umetnostjo. To je bila junaška umetnost, v kateri so umetniki doživljali barvne tube kot visokokalibrske metke.

 

Enoinpoloki strelec se začne z novo filozofijo v umetnosti, z letom 1907, ko sta David in Vladimir Burljuk pripravljala razstavo s kuboploskovnimi, kasnejšimi kubofuturističnimi slikami. Razstava z naslovom "Karin fant" je bila odprta v Kijevu. David in Vladimir sta bila rojena v kraju Riabuškin (danes Lebedin, Ukrajina) v družini, ki je oboževala umetnost in umetnost življenja. Oče in mati sta poleg njiju imela še tri hčere in sina. Tudi njun brat Nikolaj je bil umetnik, pesnik. Ena od sester pa se je zaradi ljubezni do bodočega soproga odrekla svojemu velikemu talentu. Če obstaja protomodel skladne družine, je to bila zagotovo družina Burljuk. Oče in mati sta sicer oboževala drugačno umetnost. Rada sta imela Rubensovo obilje. Ko ju je oče včasih gledal pri slikanju, je resno dvomil, ali je sploh bilo smiselno, da ju je poslal na visoke šole, saj sta se po njegovem mnenju obnašala kot mazača. Čeprav ju je imel nadvse rad, je težko prenašal njuna umetniška dela, na katerih je bilo po navadi oko sredi ušesa. Oče se je bal, da ne bo postalo to, kar otroka imenujeta kubizem, sramota za vso družino.

 

Ko je od Davida dobil v dar krajinsko sliko, namenjeno okrasitvi njegove delovne sobe, je spoznal, da šolanje ni bilo zaman. Ko sta čez dve leti David in Vladimir preimenovala svojo umetnost v kubofuturistično, v kateri je prevladovala zakonitost zamaknjene konstrukcije, sta že imela vso očetovo podporo. Pri materi Ljudmili podpora ni bila nikoli pod vprašajem.

  

Digresija: Slikar in pedagog Anton Ažbe je občudoval svojega študenta Davida. Zanj je leta 1904 izjavil, da je "čudovit divji stepski konj". Konec digresije.

 

Knjiga se po prvem poglavju, ki je namenjen bratoma Burljuk in njuni skupini Gileja, v drugem poglavju posveti Mihailu Larionovu in Nataliji Gončarovi, ki sta  skupaj s Kazimirjem Malevičem in Vladimirjem Tatlinom vzpostavila briljantno skupino Oslovski rep. Ne znate si predstavljati, kakšen škandal je sprožila njuna umetnost zaradi slike, ki je bila dejansko naslikana z oslovskim repom. Vse se je treslo kot med potresom. Dogodek-razstava Oslovski rep je bila po medijski rekaciji skoraj enaka začetku I. svetovne vojne ali Oktobrski revoluciji. Larionov in Gončarova sta se v celoti posvetila lučizmu. Poleg tega pa Livšic v drugem poglavju natančno popiše dve nasprotujoči si predavanji na moskovski Politehniki, ki ju danes razumemo kot prelomni. To, kar ju povezuje, je, da se je večina prisotnih na obeh predavanjih strinjala, "da ni bolj ogabne umetnosti od tiste, ki suženjsko posnema naravo". Istočasno pa se sklicuje na homersko objektivnost. Seveda si ni težko predstavljati, kako so tradicionalisti s peno na ustih branili svojo "veliko umetnost". S postulati "zdravega razuma" so branili mimezis.

 

Že v naslednjem poglavju z naslovom Medved Benedikt Lišvic izgovarja Mandelštamove verze: "O beseda, v glasbo se povrni". Ribnik sodnikov: V četrtem poglavju opiše tisto, kar me je za vse življenje povezalo z umetnostjo. Tudi sam bi z veseljem podpisal deklaracijo z naslovom Klofuta družbenemu okusu. V njej sem kot mladostnik prepoznal fenomen borbene apolitičnosti; izgini ideološko in grdo. Razbij se na drobcene koščke, v prah. Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno! Svet potrebuje umetnost in znanost, ki bosta na novo formulirali svet. O, kako lepa je besedna zveza formula višjega reda! Vsi časi poznajo pse čuvaje, ki varujejo dober okus. Njihovih imen pa se nihče več ne spomni. 

 

Peto poglavje: Prvi nastop besedotvorcev.

 

Šesto poglavje: Leto 1913.

 

Sedmo poglavje: Mi in Zahod.

 

Osmo poglavje: "Potepuški pes" in literarni saloni.

 

Deveto poglavje: 1914.

 

 

V tistem času je vladal v svetu umetnosti med Kijevom, Sankt Peterburgom in Moskvo genialno organiziran kaos. Vsa ta nasprotujoča si umetniška dela so postala remek dela svetovne umetnosti. David Burljuk je umrl leta 1967 v New Yorku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.910
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 547