Komentar

Kakšna bo prihodnja politika Evropske unije do Kitajske?

Odnosi s Kitajsko postajajo eno najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanj Evropske unije. 27-članska skupnost ne more ignorirati dejstva, da Kitajska doživlja dodatno notranjo preobrazbo in da se spreminja in postaja vse bolj agresivna tudi njena zunanja politika. V rokah predsednika Xi Jinpinga se kopiči čedalje večja moč in azijska velikanka postaja tudi eden od najbolj odločilnih akterjev na globalnem prizorišču. In to na vseh področjih od političnega, gospodarskega, tehnološkega do vojaškega.

09.12.2021 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kitajska   EU   ZDA   Xi Jinping   Rusija   Francija   Nemčija   Olaf Scholz   človekove pravice   Litva

Foto: www.eubulletin.com

O tem, kakšna bo prihodnja uradna politika Evropske unije do Kitajske, se ne bo toliko odločalo v Vilni ali Bruslju, ampak predvsem v Berlinu in Parizu.

Kitajska je vse bolj je prisotna tudi na evropskem kontinentu. Močno se zaostruje tekma med njo, pretendentom za prevlado v svetu, in ZDA, dosedanjim svetovnim hegemonom in tesnim zaveznikom Evrope. Slednja torej išče odgovore na vse to; za EU je ključno vprašanje, kako v tem spreminjajočem svetu in spreminjajočem razmerju moči zavarovati svoje interese. Če povemo zelo poenostavljeno, kako med drugim zagotoviti svoje močno in na enakopravnih temeljih trgovinsko in gospodarsko sodelovanje s Kitajsko in istočasno ohraniti ameriške varnostne garancije (v prvi vrsti vis-a-vis Rusiji).

 

Oblikovanje politike Evropske unije do Kitajske je v teku. Kitajsko definiramo kot partnerja, tekmeca pa tudi kot sistemskega rivala. Slednje spoznanje je novejšega datuma, ki kaže na določeno streznjenje v vrstah EU. Boj proti podnebnim spremembam in pandemijam sta vsekakor najbolj očitni področji sodelovanja. Tekma poteka seveda predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju. Kar se družbene ureditve tiče, pa Evropa, torej EU prisega na demokracijo, človekove pravice in vladavino prava, v mednarodnih odnosih pa na sistem temelječ na pravilih.

 

To vsekakor niso vrednote Kitajske. In tu rivalstvo prihaja do polnega izraza. Kitajska namreč doma stavi na avtokratičen sistem, kjer ima Komunistična partija - ali še bolje njen vodja - prvo in zadnjo besedo. Le tovrsten sistem, ki naj bi ga kopirali tudi drugi, naj bi zagotavljal učinkovito soočanje z novodobnimi izzivi. Odnosi v svetu oziroma med posameznimi državami pa naj bi po kitajskem mnenju temeljili ne toliko na mednarodnem pravu in suvereni enakosti držav, ampak predvsem na njihovi moči. Pri tem seveda Kitajska računa, da bo v ne tako daljni prihodnosti prehitela Združene države Amerike in da bo tako lahko še bolj in lažje diktirala tovrstna pravila igre. 

 

Ve se, da imata glavno besedo v EU Nemčija in Francija, tako da ni nič čudnega, če so tudi v procesu oblikovanja prihodnje politike EU do Kitajske oči uprte predvsem vanju. Francija je med članicami EU pravzaprav edina, ki ni samo evropska, ampak v določeni meri tudi pacifiška sila. S Kitajsko se razhaja predvsem glede vprašanja demokracije in človekovih pravic. Tudi ni dovolila uporabe kitajske 5G tehnologije v svojih strateških sektorjih. Na splošno pa se v odnosih do Kitajske zavzema za bolj diskretni pristop. Po mnenju francoskega predsednika Emmanuela Macrona se EU in s tem Francija ne bi smela povsem postaviti na stran ZDA (kot na primer Avstralija, Kanada in Združeno kraljestvo) ne glede na skupne vrednote, saj naj bi bilo to neproduktivno.

 

V minulih tednih pa je še posebna pozornost veljala sestavljanju nove nemške vlade. Zelenim oziroma konkretno Annaleni Baerbock je pripadlo ministrstvo za zunanje zadeve. Ta je v preteklosti zastopala stališče, da bi morale vrednote in človekove pravice predstavljati vodilo nemškemu nastopanju v tujini. Podala je tudi nekaj ostrih izjav glede stanja človekovih pravic na Kitajskem. Na zahtevo Zelenih je v koalicijski pogodbi tudi nekaj novih odločnejših besed do Kitajske. Zanimivo bo videti, ali bodo Zeleni oziroma Baerbockova temu sledili tudi v prihodnje oziroma v vladi. Vedeti je namreč treba, da (bo) nemško zunanjo politiko diktira(l) predvsem kancler in socialdemokrat Olaf Scholz. Ki je bil v svojih izjavah glede Kitajske zaenkrat zelo previden. Podpiral je sklenitev investicijskega sporazuma med EU in Kitajsko proti koncu lanskega leta, na nejevoljo prihajajoče administracije ameriškega predsednika Josepha Bidena. Mimogrede, sporazum je trenutno "na ledu" v Evropskem parlamentu.

 

Scholz je bil tudi (in še zdaleč ne edini Nemec ali Evropejec) zoper Trumpovo politiko decouplinga (pretrganja gospodarskih in drugih vezi s Kitajsko). Skratka, zaenkrat se zdi, da bo tudi pri novemu kanclerju v odnosih s Kitajsko prevladal dosedanji merkantilizem Merklove oziroma skrb za ohranjaje kar se da dobrih trgovinskih odnosov z azijsko velikanko, četudi bo pri tem potrebno včasih zamižati na eno ali celo obe očesi. 

 

Kar se drugih članic EU tiče, najbolj ostra stališča glede kitajskega nastopanja s pozicij sile tako glede njenih političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov z azijskim sosedstvom in s tujino nasploh kot glede hudih kršitev človekovih pravic doma v zadnjih mesecih prihajajo iz Litve. Maja letos je izstopila iz formata 17+1, ki predstavlja okvir za kitajsko sodelovanje z državami Srednje in vzhodne Evrope. Ta majhna baltiška država je nasprotovala tudi nadaljnjim kitajskim investicijam v svoja pristanišča in v prizadevanjih kitajskega podjetja Huawei, da se pri njih uveljavi s 5G komunikacijsko infrastrukturo, videla grožnjo svoji nacionalni varnosti. Za nameček pa je celo dovolila Tajvanu, da odpre svoje predstavništvo v Vilni in sama storila nekaj podobnega v Taipeiju.

 

Litva si je seveda s tem nakopala srd uradnega Pekinga. Ta je že odpoklical svojega veleposlanika v tej baltski državi. Razloge za omenjeno litovsko politiko ne gre iskati le v podpori demokratičnim vrednotam v svetu ali nasprotovanju komunizmu, avtoritarnosti, ampak tudi in predvsem v skrbi za lastno varnost. Bolj kot Kitajska jo seveda za enkrat ogroža sosednja Rusija. ZDA, v katerih Litva vidi garanta svoje neodvisnosti od ruskega medveda, so se zadnja leta začele obračati stran od Evrope in posvečati predvsem Kitajski. S svojo politiko do nje skuša Litva očitno pritegniti ameriško pozornost in zadržati njihovo podporo. V kritiki Kitajske torej vidi najbolj učinkovito obrambo pred Rusijo.

 

Podobno kot Litva najbrž razmišljajo tudi nekatere druge države vzhodne in srednje Evrope, članice EU. Dvome v kitajske investicije v občutljive sektorje njihovega gospodarstva je zaslediti tudi v Romuniji, Slovaški, Češki in Poljski. Previdnost v odnosu do Kitajske in nekritične uporabe njene 5G tehnologije je izkazovala tudi slovenska vlada. Izgleda, da je vse to k določenemu razmišljanju in ukrepanju navedlo tudi nekatere zahodnoevropske države. Med njimi je v zadnjem času malce presenetljivo ostrejše korake zoper Kitajsko ubrala Italija pod predsednikom vlade  Mariom Draghijem. Presenetljivo zato, ker je Italija leta  2019 pristopila h kitajski Pobudi pasu in ceste. Spomnimo se govoric o velikih kitajskih naložbah v tržaškem pristanišču. Naša zahodna soseda je medtem postala zelo sumničava do kitajskih investicij in poskusov prevzemov tehnološko naprednih italijanskih podjetij. Blokade s strani uradnega Rima se vrstijo ena za drugo. Italija pod Draghijem se skuša ob Franciji (z njo se je ravnokar dogovorila o tesnem sodelovanju) in Nemčiji uveljaviti kot vodina država v EU, pa tudi širše. Eden od razlogov za odsotnost kitajskega predsednika Xi Jinpinga na vrhu G20, ki ga je pred tedni gostil Draghi, je gotovo tudi kitajsko nezadovoljstvo z omenjenimi italijanskimi potezami. 

 

Po obdobju določene naivnosti so se torej v državah članicah G7 in EU ter tudi v organih EU (še posebej v Evropskem parlamentu) odgovorni zdrznili, kar se postopanja Kitajske v svetu tiče. Omenili smo njeno Pobudo pasu in ceste, preko katere širi svoj avtoritativni vpliv in ki prvenstveno sledi kitajskim političnim in gospodarskim interesom. Kitajci so zanjo namenili okoli 2700 milijard evrov. V bistvu gre za precej neugodna posojila in druge pogoje za izgradnjo infrastrukturnih projektov v svetu (v službi kitajskih potreb po surovinah, njihovem prevozu in prevozu kitajskih izdelkov), kar so med drugimi spoznali tudi Črnogorci. Zaradi kitajske gradnje njihove avtoceste se je država znašla na robu bankrota in na pomoč je začela klicati EU.

 

Kot odgovor nanjo oziroma pariranju kitajskemu vplivu so države članice G7 pod vodstvom ZDA junija letos oblikovale pobudo Build Back Better World (Zgraditi nazaj boljši svet), vredno nekaj tisoč milijard dolarjev (javnega in zasebnega kapitala). Namenjena je financiranju infrastrukturnih objektov v slabo in srednje razvitih državah, pri čemer bi se varovalo tudi okolje, zdravje in pravice ljudi, na česar se kitajska pobuda ne ozira. Podobno naj bi bilo tudi s sicer s precej manjšim EU Global Gateway (Globalni pristop) projektom decembra letos.  S slednjim, vrednim okoli 300 milijard dolarjev, bi se financirali digitalni, prometni, energetski, zdravstveni, izobraževalni in raziskovalni projekti v državah v razvoju. Gre torej za precej manjšo vsoto od kitajske in še to ne za posojila, ampak za poroštvo posojil ob pogoju, da bodo države prejemnice spoštovale delavske in človekove pravice na sploh. Mnenja o zadostnosti in učinkovitosti tega projekta so zelo deljena. 

 

V vrsti članic EU je na eni strani vsekakor prisoten močan odpor, da bi jih ZDA zvlekle v kakšno svojo hladno vojno s Kitajsko. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je pred meseci članicam Nata sicer dejal, da jih ZDA nikakor ne silijo v izbiro med ZDA in Kitajsko. Vendar je na drugi strani v vrstah Evropejcev vendarle vse bolj prisotno prepričanje, da je nek skupni nastop čezatlantskih partnerjev do Kitajske ne samo zaželen, ampak nujen. S kitajskim početjem ima težave tudi EU. V začetku tega meseca so tako potekala posvetovanja med namestnico zunanjega ministra Združenih držav Wendy Sherman in generalnim sekretarjem zunanje službe EU Stefanom Sanninom na temo Indo-Pacifika (beri Kitajske). Obe strani sta se med drugim zavzeli za svobodno in odprto območje Indo-Pacifika, kjer bi se spoštovale vladavina prava in demokratične vrednote. Konkretno naj bi to med drugim pomenilo tudi spoštovanje svobodne plovbe in preleta - kot določa Konvencija o pravu morja iz leta 1982, in človekovih pravic, vsebovanih v mednarodnih konvencijah, ter standardov dela, kot jih določa Mednarodna organizacija dela.

 

Soočanje z nesprejemljivo kitajsko trgovinsko prakso pa je trenutno tudi predmet dogovarjanja med EU, ZDA in Japonsko. Vendar kot rečeno: o tem, kakšna linija bo v odnosu do Kitajske prevladala znotraj EU v prihodnje, se ne bo toliko odločalo ne v Vilni in ne v Bruslju, ampak predvsem v Berlinu in Parizu. Bodimo torej pozorni na korake nove levosredinske nemške vlade in stališča pomembnejših  kandidatov na francoskih predsedniških volitvah aprila prihodnje leto ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.753
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.490
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.553
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.062
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.495
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.435
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.323
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 572
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 477
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335