Komentar

Kakšna bo prihodnja politika Evropske unije do Kitajske?

Odnosi s Kitajsko postajajo eno najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanj Evropske unije. 27-članska skupnost ne more ignorirati dejstva, da Kitajska doživlja dodatno notranjo preobrazbo in da se spreminja in postaja vse bolj agresivna tudi njena zunanja politika. V rokah predsednika Xi Jinpinga se kopiči čedalje večja moč in azijska velikanka postaja tudi eden od najbolj odločilnih akterjev na globalnem prizorišču. In to na vseh področjih od političnega, gospodarskega, tehnološkega do vojaškega.

09.12.2021 21:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Kitajska   EU   ZDA   Xi Jinping   Rusija   Francija   Nemčija   Olaf Scholz   človekove pravice   Litva

Foto: www.eubulletin.com

O tem, kakšna bo prihodnja uradna politika Evropske unije do Kitajske, se ne bo toliko odločalo v Vilni ali Bruslju, ampak predvsem v Berlinu in Parizu.

Kitajska je vse bolj je prisotna tudi na evropskem kontinentu. Močno se zaostruje tekma med njo, pretendentom za prevlado v svetu, in ZDA, dosedanjim svetovnim hegemonom in tesnim zaveznikom Evrope. Slednja torej išče odgovore na vse to; za EU je ključno vprašanje, kako v tem spreminjajočem svetu in spreminjajočem razmerju moči zavarovati svoje interese. Če povemo zelo poenostavljeno, kako med drugim zagotoviti svoje močno in na enakopravnih temeljih trgovinsko in gospodarsko sodelovanje s Kitajsko in istočasno ohraniti ameriške varnostne garancije (v prvi vrsti vis-a-vis Rusiji).

 

Oblikovanje politike Evropske unije do Kitajske je v teku. Kitajsko definiramo kot partnerja, tekmeca pa tudi kot sistemskega rivala. Slednje spoznanje je novejšega datuma, ki kaže na določeno streznjenje v vrstah EU. Boj proti podnebnim spremembam in pandemijam sta vsekakor najbolj očitni področji sodelovanja. Tekma poteka seveda predvsem na gospodarskem in tehnološkem področju. Kar se družbene ureditve tiče, pa Evropa, torej EU prisega na demokracijo, človekove pravice in vladavino prava, v mednarodnih odnosih pa na sistem temelječ na pravilih.

 

To vsekakor niso vrednote Kitajske. In tu rivalstvo prihaja do polnega izraza. Kitajska namreč doma stavi na avtokratičen sistem, kjer ima Komunistična partija - ali še bolje njen vodja - prvo in zadnjo besedo. Le tovrsten sistem, ki naj bi ga kopirali tudi drugi, naj bi zagotavljal učinkovito soočanje z novodobnimi izzivi. Odnosi v svetu oziroma med posameznimi državami pa naj bi po kitajskem mnenju temeljili ne toliko na mednarodnem pravu in suvereni enakosti držav, ampak predvsem na njihovi moči. Pri tem seveda Kitajska računa, da bo v ne tako daljni prihodnosti prehitela Združene države Amerike in da bo tako lahko še bolj in lažje diktirala tovrstna pravila igre. 

 

Ve se, da imata glavno besedo v EU Nemčija in Francija, tako da ni nič čudnega, če so tudi v procesu oblikovanja prihodnje politike EU do Kitajske oči uprte predvsem vanju. Francija je med članicami EU pravzaprav edina, ki ni samo evropska, ampak v določeni meri tudi pacifiška sila. S Kitajsko se razhaja predvsem glede vprašanja demokracije in človekovih pravic. Tudi ni dovolila uporabe kitajske 5G tehnologije v svojih strateških sektorjih. Na splošno pa se v odnosih do Kitajske zavzema za bolj diskretni pristop. Po mnenju francoskega predsednika Emmanuela Macrona se EU in s tem Francija ne bi smela povsem postaviti na stran ZDA (kot na primer Avstralija, Kanada in Združeno kraljestvo) ne glede na skupne vrednote, saj naj bi bilo to neproduktivno.

 

V minulih tednih pa je še posebna pozornost veljala sestavljanju nove nemške vlade. Zelenim oziroma konkretno Annaleni Baerbock je pripadlo ministrstvo za zunanje zadeve. Ta je v preteklosti zastopala stališče, da bi morale vrednote in človekove pravice predstavljati vodilo nemškemu nastopanju v tujini. Podala je tudi nekaj ostrih izjav glede stanja človekovih pravic na Kitajskem. Na zahtevo Zelenih je v koalicijski pogodbi tudi nekaj novih odločnejših besed do Kitajske. Zanimivo bo videti, ali bodo Zeleni oziroma Baerbockova temu sledili tudi v prihodnje oziroma v vladi. Vedeti je namreč treba, da (bo) nemško zunanjo politiko diktira(l) predvsem kancler in socialdemokrat Olaf Scholz. Ki je bil v svojih izjavah glede Kitajske zaenkrat zelo previden. Podpiral je sklenitev investicijskega sporazuma med EU in Kitajsko proti koncu lanskega leta, na nejevoljo prihajajoče administracije ameriškega predsednika Josepha Bidena. Mimogrede, sporazum je trenutno "na ledu" v Evropskem parlamentu.

 

Scholz je bil tudi (in še zdaleč ne edini Nemec ali Evropejec) zoper Trumpovo politiko decouplinga (pretrganja gospodarskih in drugih vezi s Kitajsko). Skratka, zaenkrat se zdi, da bo tudi pri novemu kanclerju v odnosih s Kitajsko prevladal dosedanji merkantilizem Merklove oziroma skrb za ohranjaje kar se da dobrih trgovinskih odnosov z azijsko velikanko, četudi bo pri tem potrebno včasih zamižati na eno ali celo obe očesi. 

 

Kar se drugih članic EU tiče, najbolj ostra stališča glede kitajskega nastopanja s pozicij sile tako glede njenih političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov z azijskim sosedstvom in s tujino nasploh kot glede hudih kršitev človekovih pravic doma v zadnjih mesecih prihajajo iz Litve. Maja letos je izstopila iz formata 17+1, ki predstavlja okvir za kitajsko sodelovanje z državami Srednje in vzhodne Evrope. Ta majhna baltiška država je nasprotovala tudi nadaljnjim kitajskim investicijam v svoja pristanišča in v prizadevanjih kitajskega podjetja Huawei, da se pri njih uveljavi s 5G komunikacijsko infrastrukturo, videla grožnjo svoji nacionalni varnosti. Za nameček pa je celo dovolila Tajvanu, da odpre svoje predstavništvo v Vilni in sama storila nekaj podobnega v Taipeiju.

 

Litva si je seveda s tem nakopala srd uradnega Pekinga. Ta je že odpoklical svojega veleposlanika v tej baltski državi. Razloge za omenjeno litovsko politiko ne gre iskati le v podpori demokratičnim vrednotam v svetu ali nasprotovanju komunizmu, avtoritarnosti, ampak tudi in predvsem v skrbi za lastno varnost. Bolj kot Kitajska jo seveda za enkrat ogroža sosednja Rusija. ZDA, v katerih Litva vidi garanta svoje neodvisnosti od ruskega medveda, so se zadnja leta začele obračati stran od Evrope in posvečati predvsem Kitajski. S svojo politiko do nje skuša Litva očitno pritegniti ameriško pozornost in zadržati njihovo podporo. V kritiki Kitajske torej vidi najbolj učinkovito obrambo pred Rusijo.

 

Podobno kot Litva najbrž razmišljajo tudi nekatere druge države vzhodne in srednje Evrope, članice EU. Dvome v kitajske investicije v občutljive sektorje njihovega gospodarstva je zaslediti tudi v Romuniji, Slovaški, Češki in Poljski. Previdnost v odnosu do Kitajske in nekritične uporabe njene 5G tehnologije je izkazovala tudi slovenska vlada. Izgleda, da je vse to k določenemu razmišljanju in ukrepanju navedlo tudi nekatere zahodnoevropske države. Med njimi je v zadnjem času malce presenetljivo ostrejše korake zoper Kitajsko ubrala Italija pod predsednikom vlade  Mariom Draghijem. Presenetljivo zato, ker je Italija leta  2019 pristopila h kitajski Pobudi pasu in ceste. Spomnimo se govoric o velikih kitajskih naložbah v tržaškem pristanišču. Naša zahodna soseda je medtem postala zelo sumničava do kitajskih investicij in poskusov prevzemov tehnološko naprednih italijanskih podjetij. Blokade s strani uradnega Rima se vrstijo ena za drugo. Italija pod Draghijem se skuša ob Franciji (z njo se je ravnokar dogovorila o tesnem sodelovanju) in Nemčiji uveljaviti kot vodina država v EU, pa tudi širše. Eden od razlogov za odsotnost kitajskega predsednika Xi Jinpinga na vrhu G20, ki ga je pred tedni gostil Draghi, je gotovo tudi kitajsko nezadovoljstvo z omenjenimi italijanskimi potezami. 

 

Po obdobju določene naivnosti so se torej v državah članicah G7 in EU ter tudi v organih EU (še posebej v Evropskem parlamentu) odgovorni zdrznili, kar se postopanja Kitajske v svetu tiče. Omenili smo njeno Pobudo pasu in ceste, preko katere širi svoj avtoritativni vpliv in ki prvenstveno sledi kitajskim političnim in gospodarskim interesom. Kitajci so zanjo namenili okoli 2700 milijard evrov. V bistvu gre za precej neugodna posojila in druge pogoje za izgradnjo infrastrukturnih projektov v svetu (v službi kitajskih potreb po surovinah, njihovem prevozu in prevozu kitajskih izdelkov), kar so med drugimi spoznali tudi Črnogorci. Zaradi kitajske gradnje njihove avtoceste se je država znašla na robu bankrota in na pomoč je začela klicati EU.

 

Kot odgovor nanjo oziroma pariranju kitajskemu vplivu so države članice G7 pod vodstvom ZDA junija letos oblikovale pobudo Build Back Better World (Zgraditi nazaj boljši svet), vredno nekaj tisoč milijard dolarjev (javnega in zasebnega kapitala). Namenjena je financiranju infrastrukturnih objektov v slabo in srednje razvitih državah, pri čemer bi se varovalo tudi okolje, zdravje in pravice ljudi, na česar se kitajska pobuda ne ozira. Podobno naj bi bilo tudi s sicer s precej manjšim EU Global Gateway (Globalni pristop) projektom decembra letos.  S slednjim, vrednim okoli 300 milijard dolarjev, bi se financirali digitalni, prometni, energetski, zdravstveni, izobraževalni in raziskovalni projekti v državah v razvoju. Gre torej za precej manjšo vsoto od kitajske in še to ne za posojila, ampak za poroštvo posojil ob pogoju, da bodo države prejemnice spoštovale delavske in človekove pravice na sploh. Mnenja o zadostnosti in učinkovitosti tega projekta so zelo deljena. 

 

V vrsti članic EU je na eni strani vsekakor prisoten močan odpor, da bi jih ZDA zvlekle v kakšno svojo hladno vojno s Kitajsko. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je pred meseci članicam Nata sicer dejal, da jih ZDA nikakor ne silijo v izbiro med ZDA in Kitajsko. Vendar je na drugi strani v vrstah Evropejcev vendarle vse bolj prisotno prepričanje, da je nek skupni nastop čezatlantskih partnerjev do Kitajske ne samo zaželen, ampak nujen. S kitajskim početjem ima težave tudi EU. V začetku tega meseca so tako potekala posvetovanja med namestnico zunanjega ministra Združenih držav Wendy Sherman in generalnim sekretarjem zunanje službe EU Stefanom Sanninom na temo Indo-Pacifika (beri Kitajske). Obe strani sta se med drugim zavzeli za svobodno in odprto območje Indo-Pacifika, kjer bi se spoštovale vladavina prava in demokratične vrednote. Konkretno naj bi to med drugim pomenilo tudi spoštovanje svobodne plovbe in preleta - kot določa Konvencija o pravu morja iz leta 1982, in človekovih pravic, vsebovanih v mednarodnih konvencijah, ter standardov dela, kot jih določa Mednarodna organizacija dela.

 

Soočanje z nesprejemljivo kitajsko trgovinsko prakso pa je trenutno tudi predmet dogovarjanja med EU, ZDA in Japonsko. Vendar kot rečeno: o tem, kakšna linija bo v odnosu do Kitajske prevladala znotraj EU v prihodnje, se ne bo toliko odločalo ne v Vilni in ne v Bruslju, ampak predvsem v Berlinu in Parizu. Bodimo torej pozorni na korake nove levosredinske nemške vlade in stališča pomembnejših  kandidatov na francoskih predsedniških volitvah aprila prihodnje leto ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.289
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.649
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.507
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.346
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.103
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.026
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.132