Komentar

Čas je za prenovo svetovnega finančnega sistema

Prenova svetovnega finančnega sistema je nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Sedanji dvostopenjski svetovni finančni sistem privilegij zadolževanja pod ugodnimi pogoji razširja skoraj izključno na bogate države.

10.12.2021 21:33
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   finance   države v razvoju   MDS   IMF   FED   ECB   krediti   Gana   ZDA   Svetovna banka

Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države.

Na svetovnem podnebnem vrhu (COP26) prejšnji mesec je na stotine finančnih institucij izjavilo, da bodo vložile trilijone dolarjev za financiranje rešitev za podnebne spremembe. Vendar pa je na poti velika ovira: svetovni finančni sistem dejansko ovira pretok financ v države v razvoju in za mnoge ustvarja finančno smrtno past. Gospodarski razvoj je odvisen od naložb v tri glavne vrste kapitala: človeški kapital (zdravje in izobraževanje), infrastrukturo (električna, digitalna, prometna in urbana) in podjetja. Revnejše države imajo nižje ravni na prebivalca vsake vrste kapitala, zato imajo tudi potencial za hitro rast z uravnoteženim vlaganjem med njimi. Danes je ta rast lahko in bi morala biti zelena in digitalna, da se izognemo rasti visokega onesnaževanja v preteklosti.

 

Globalni trgi obveznic in bančni sistemi bi morali zagotoviti dovolj sredstev za fazo "dohitevanja" visoke rasti trajnostnega razvoja, vendar se to ne dogaja. Pretok sredstev s svetovnih trgov obveznic in bank v države v razvoju ostaja majhen, drag za posojilojemalce in nestabilen. Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države. Posojilojemalci držav v razvoju kot skupina namreč veljajo za visoko tvegane. Bonitetne agencije za obveznice dodelijo nižje ocene državam po mehanski formuli samo zato, ker so slabe. Toda ta zaznana visoka tveganja so pretirana in pogosto postanejo samouresničujoča se prerokba (self-fulfilling prophecy).

 

Ko država izda obveznice za financiranje javnih naložb, na splošno računa na zmožnost refinanciranja nekaterih ali vseh obveznic, ko zapadejo, pod pogojem, da je dolgoročna pot njenega dolga glede na državne prihodke sprejemljiva. Če se nenadoma izkaže, da vlada ne bo mogla refinancirati zapadlih dolgov, bo verjetno zapadla v neplačilo – ne zaradi slabe vere ali dolgotrajne plačilne nesposobnosti, temveč zaradi pomanjkanja gotovine.

 

To se dogaja preveč vladam držav v razvoju. Mednarodni posojilodajalci (ali bonitetne agencije) verjamejo, pogosto iz samovoljnega razloga, da je država X postala kreditno nesposobna. To dojemanje povzroči "nenadno ustavitev" novih posojil tej državi. Brez dostopa do refinanciranja pa je njena vlada prisiljena v neplačilo, s čimer "upraviči" prejšnje strahove. Vlada se nato običajno obrne na Mednarodni denarni sklad (IMF) za nujno financiranje. Obnova svetovnega finančnega ugleda vlade običajno traja leta ali celo – desetletja.

 

Vlade bogatih držav, ki se mednarodno zadolžujejo v svojih valutah, se ne soočajo z enakim tveganjem nenadne zaustavitve, ker njihove lastne centralne banke delujejo kot posojilodajalke v skrajni sili. Posojila vladi Združenih držav se v veliki meri štejejo za varna, ker lahko Federal Reserve (FED) kupi zakladne obveznice na odprtem trgu, s čimer dejansko zagotovi, da lahko vlada odloži dolgove, ki zapadejo v plačilo.

 

Enako velja za države evrskega območja, ob predpostavki, da Evropska centralna banka (ECB) deluje kot posojilodajalec v skrajni sili. Ko ECB takoj po finančni krizi leta 2008 za kratek čas ni imela te vloge, je več držav evrskega območja (vključno z Grčijo, Irsko in Portugalsko) začasno izgubilo dostop do mednarodnih kapitalskih trgov. Po tem debaklu – skoraj smrtni izkušnji za evroobmočje – je ECB okrepila svojo funkcijo posojilodajalca zadnje možnosti, ki se je lotila kvantitativnega sproščanja (quantitative easing) z množičnimi nakupi obveznic evrskega območja in s tem olajšala pogoje zadolževanja prizadetih držav.

 

Bogate države se tako na splošno zadolžujejo v svojih valutah po nizki ceni in z majhnim tveganjem nelikvidnosti, razen v trenutkih izjemnega napačnega vodenja politike (na primer s strani vlade ZDA leta 2008 in ECB kmalu zatem). Nasprotno pa se države z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki zadolžujejo v tujih valutah (predvsem v dolarjih in evrih), plačujejo izjemno visoke obrestne mere in se nenadoma ustavljajo.

 

Vzemimo primer afriške države Gana, kjer je razmerje med dolgom in BDP (83,5 %) veliko nižje od grškega (206,7 %) ali portugalskega (130,8 %), vendar Moody's ocenjuje kreditno sposobnost ganskih državnih obveznic na B3, kar je nekaj stopenj pod grškimi (Ba3) in portugalskimi (Baa2). Gana plačuje okoli 9 % desetletnega zadolževanja, Grčija in Portugalska pa le 1,3 % oziroma 0,4 %.

 

Glavne bonitetne agencije (Fitch, Moody's in S&P Global) večini bogatih držav in številnim državam z višjim srednjim dohodkom dodelijo bonitetne ocene naložbenih razredov, skoraj vsem državam z nižjim srednjim dohodkom pa dodelijo ocene nižjega srednjega dohodka. Moody's, na primer, trenutno dodeljuje naložbeno oceno le dvema državama z nižjim srednjim dohodkom (Indoneziji in Filipinom).

 

Trilijone dolarjev v pokojninskih, zavarovalniških, bančnih in drugih investicijskih skladih se z zakonom, uredbo ali interno prakso usmerijo stran od vrednostnih papirjev podinvesticijskega razreda. Ko je bonitetna ocena naložbenega razreda izgubljena, je izjemno težko povrniti, razen če vlada uživa podporo pomembne centralne banke. V letu 2010 je bilo 20 vlad – vključno z Barbadosom, Brazilijo, Grčijo, Tunizijo in Turčijo – znižano na nižjo stopnjo naložb. Od petih, ki so si od takrat povrnile oceno investicijskega razreda, so štirje v EU (Madžarska, Irska, Portugalska in Slovenija), nobene države pa ni v Latinski Ameriki, Afriki ali Aziji (peta je Rusija).

 

Prenova svetovnega finančnega sistema je zato nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Bančne predpise, kot so predpisi Banke za mednarodne poravnave, je treba nato spremeniti v skladu z izboljšanim sistemom bonitetnih ocen, da bi olajšali več bančnih posojil državam v razvoju.

 

Da bi pomagala odpraviti nenadne zaustavitve, bi morala G20 in MDS uporabiti svojo finančno moč za podporo likvidnemu sekundarnemu trgu državnih obveznic držav v razvoju. FED, ECB in druge ključne centralne banke bi morale vzpostaviti linije za zamenjavo valut s centralnimi bankami v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Svetovna banka (World Bank) in druge razvojne finančne institucije bi morale prav tako močno povečati nepovratna sredstva in ugodna posojila državam v razvoju, zlasti najrevnejšim.

 

Nenazadnje, če bi bogate države in regije, vključno z več ameriškimi zveznimi državami, prenehale s sponzoriranjem pranja denarja in davčnih oaz, bi imele države v razvoju več prihodkov za financiranje naložb v trajnostni razvoj.

 

Copyright © Project Syndicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548