Komentar

Čas je za prenovo svetovnega finančnega sistema

Prenova svetovnega finančnega sistema je nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Sedanji dvostopenjski svetovni finančni sistem privilegij zadolževanja pod ugodnimi pogoji razširja skoraj izključno na bogate države.

10.12.2021 21:33
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   finance   države v razvoju   MDS   IMF   FED   ECB   krediti   Gana   ZDA   Svetovna banka

Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države.

Na svetovnem podnebnem vrhu (COP26) prejšnji mesec je na stotine finančnih institucij izjavilo, da bodo vložile trilijone dolarjev za financiranje rešitev za podnebne spremembe. Vendar pa je na poti velika ovira: svetovni finančni sistem dejansko ovira pretok financ v države v razvoju in za mnoge ustvarja finančno smrtno past. Gospodarski razvoj je odvisen od naložb v tri glavne vrste kapitala: človeški kapital (zdravje in izobraževanje), infrastrukturo (električna, digitalna, prometna in urbana) in podjetja. Revnejše države imajo nižje ravni na prebivalca vsake vrste kapitala, zato imajo tudi potencial za hitro rast z uravnoteženim vlaganjem med njimi. Danes je ta rast lahko in bi morala biti zelena in digitalna, da se izognemo rasti visokega onesnaževanja v preteklosti.

 

Globalni trgi obveznic in bančni sistemi bi morali zagotoviti dovolj sredstev za fazo "dohitevanja" visoke rasti trajnostnega razvoja, vendar se to ne dogaja. Pretok sredstev s svetovnih trgov obveznic in bank v države v razvoju ostaja majhen, drag za posojilojemalce in nestabilen. Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države. Posojilojemalci držav v razvoju kot skupina namreč veljajo za visoko tvegane. Bonitetne agencije za obveznice dodelijo nižje ocene državam po mehanski formuli samo zato, ker so slabe. Toda ta zaznana visoka tveganja so pretirana in pogosto postanejo samouresničujoča se prerokba (self-fulfilling prophecy).

 

Ko država izda obveznice za financiranje javnih naložb, na splošno računa na zmožnost refinanciranja nekaterih ali vseh obveznic, ko zapadejo, pod pogojem, da je dolgoročna pot njenega dolga glede na državne prihodke sprejemljiva. Če se nenadoma izkaže, da vlada ne bo mogla refinancirati zapadlih dolgov, bo verjetno zapadla v neplačilo – ne zaradi slabe vere ali dolgotrajne plačilne nesposobnosti, temveč zaradi pomanjkanja gotovine.

 

To se dogaja preveč vladam držav v razvoju. Mednarodni posojilodajalci (ali bonitetne agencije) verjamejo, pogosto iz samovoljnega razloga, da je država X postala kreditno nesposobna. To dojemanje povzroči "nenadno ustavitev" novih posojil tej državi. Brez dostopa do refinanciranja pa je njena vlada prisiljena v neplačilo, s čimer "upraviči" prejšnje strahove. Vlada se nato običajno obrne na Mednarodni denarni sklad (IMF) za nujno financiranje. Obnova svetovnega finančnega ugleda vlade običajno traja leta ali celo – desetletja.

 

Vlade bogatih držav, ki se mednarodno zadolžujejo v svojih valutah, se ne soočajo z enakim tveganjem nenadne zaustavitve, ker njihove lastne centralne banke delujejo kot posojilodajalke v skrajni sili. Posojila vladi Združenih držav se v veliki meri štejejo za varna, ker lahko Federal Reserve (FED) kupi zakladne obveznice na odprtem trgu, s čimer dejansko zagotovi, da lahko vlada odloži dolgove, ki zapadejo v plačilo.

 

Enako velja za države evrskega območja, ob predpostavki, da Evropska centralna banka (ECB) deluje kot posojilodajalec v skrajni sili. Ko ECB takoj po finančni krizi leta 2008 za kratek čas ni imela te vloge, je več držav evrskega območja (vključno z Grčijo, Irsko in Portugalsko) začasno izgubilo dostop do mednarodnih kapitalskih trgov. Po tem debaklu – skoraj smrtni izkušnji za evroobmočje – je ECB okrepila svojo funkcijo posojilodajalca zadnje možnosti, ki se je lotila kvantitativnega sproščanja (quantitative easing) z množičnimi nakupi obveznic evrskega območja in s tem olajšala pogoje zadolževanja prizadetih držav.

 

Bogate države se tako na splošno zadolžujejo v svojih valutah po nizki ceni in z majhnim tveganjem nelikvidnosti, razen v trenutkih izjemnega napačnega vodenja politike (na primer s strani vlade ZDA leta 2008 in ECB kmalu zatem). Nasprotno pa se države z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki zadolžujejo v tujih valutah (predvsem v dolarjih in evrih), plačujejo izjemno visoke obrestne mere in se nenadoma ustavljajo.

 

Vzemimo primer afriške države Gana, kjer je razmerje med dolgom in BDP (83,5 %) veliko nižje od grškega (206,7 %) ali portugalskega (130,8 %), vendar Moody's ocenjuje kreditno sposobnost ganskih državnih obveznic na B3, kar je nekaj stopenj pod grškimi (Ba3) in portugalskimi (Baa2). Gana plačuje okoli 9 % desetletnega zadolževanja, Grčija in Portugalska pa le 1,3 % oziroma 0,4 %.

 

Glavne bonitetne agencije (Fitch, Moody's in S&P Global) večini bogatih držav in številnim državam z višjim srednjim dohodkom dodelijo bonitetne ocene naložbenih razredov, skoraj vsem državam z nižjim srednjim dohodkom pa dodelijo ocene nižjega srednjega dohodka. Moody's, na primer, trenutno dodeljuje naložbeno oceno le dvema državama z nižjim srednjim dohodkom (Indoneziji in Filipinom).

 

Trilijone dolarjev v pokojninskih, zavarovalniških, bančnih in drugih investicijskih skladih se z zakonom, uredbo ali interno prakso usmerijo stran od vrednostnih papirjev podinvesticijskega razreda. Ko je bonitetna ocena naložbenega razreda izgubljena, je izjemno težko povrniti, razen če vlada uživa podporo pomembne centralne banke. V letu 2010 je bilo 20 vlad – vključno z Barbadosom, Brazilijo, Grčijo, Tunizijo in Turčijo – znižano na nižjo stopnjo naložb. Od petih, ki so si od takrat povrnile oceno investicijskega razreda, so štirje v EU (Madžarska, Irska, Portugalska in Slovenija), nobene države pa ni v Latinski Ameriki, Afriki ali Aziji (peta je Rusija).

 

Prenova svetovnega finančnega sistema je zato nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Bančne predpise, kot so predpisi Banke za mednarodne poravnave, je treba nato spremeniti v skladu z izboljšanim sistemom bonitetnih ocen, da bi olajšali več bančnih posojil državam v razvoju.

 

Da bi pomagala odpraviti nenadne zaustavitve, bi morala G20 in MDS uporabiti svojo finančno moč za podporo likvidnemu sekundarnemu trgu državnih obveznic držav v razvoju. FED, ECB in druge ključne centralne banke bi morale vzpostaviti linije za zamenjavo valut s centralnimi bankami v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Svetovna banka (World Bank) in druge razvojne finančne institucije bi morale prav tako močno povečati nepovratna sredstva in ugodna posojila državam v razvoju, zlasti najrevnejšim.

 

Nenazadnje, če bi bogate države in regije, vključno z več ameriškimi zveznimi državami, prenehale s sponzoriranjem pranja denarja in davčnih oaz, bi imele države v razvoju več prihodkov za financiranje naložb v trajnostni razvoj.

 

Copyright © Project Syndicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
19
08.12.2022 23:59
Bili bi naivni, če bi mislili, da bo pod Golobom kaj bolje, reče sogovornik iz centra t.i profesionalne državne uprave, za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
20
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.028
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.954
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.363
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.422
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.333
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.247
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 820
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 543