Komentar

Čas je za prenovo svetovnega finančnega sistema

Prenova svetovnega finančnega sistema je nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Sedanji dvostopenjski svetovni finančni sistem privilegij zadolževanja pod ugodnimi pogoji razširja skoraj izključno na bogate države.

10.12.2021 21:33
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   finance   države v razvoju   MDS   IMF   FED   ECB   krediti   Gana   ZDA   Svetovna banka

Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države.

Na svetovnem podnebnem vrhu (COP26) prejšnji mesec je na stotine finančnih institucij izjavilo, da bodo vložile trilijone dolarjev za financiranje rešitev za podnebne spremembe. Vendar pa je na poti velika ovira: svetovni finančni sistem dejansko ovira pretok financ v države v razvoju in za mnoge ustvarja finančno smrtno past. Gospodarski razvoj je odvisen od naložb v tri glavne vrste kapitala: človeški kapital (zdravje in izobraževanje), infrastrukturo (električna, digitalna, prometna in urbana) in podjetja. Revnejše države imajo nižje ravni na prebivalca vsake vrste kapitala, zato imajo tudi potencial za hitro rast z uravnoteženim vlaganjem med njimi. Danes je ta rast lahko in bi morala biti zelena in digitalna, da se izognemo rasti visokega onesnaževanja v preteklosti.

 

Globalni trgi obveznic in bančni sistemi bi morali zagotoviti dovolj sredstev za fazo "dohitevanja" visoke rasti trajnostnega razvoja, vendar se to ne dogaja. Pretok sredstev s svetovnih trgov obveznic in bank v države v razvoju ostaja majhen, drag za posojilojemalce in nestabilen. Posojilojemalci v državah v razvoju plačujejo obresti, ki so na leto pogosto 5 do 10 odstotkov višje od stroškov izposojanja, ki jih plačujejo bogate države. Posojilojemalci držav v razvoju kot skupina namreč veljajo za visoko tvegane. Bonitetne agencije za obveznice dodelijo nižje ocene državam po mehanski formuli samo zato, ker so slabe. Toda ta zaznana visoka tveganja so pretirana in pogosto postanejo samouresničujoča se prerokba (self-fulfilling prophecy).

 

Ko država izda obveznice za financiranje javnih naložb, na splošno računa na zmožnost refinanciranja nekaterih ali vseh obveznic, ko zapadejo, pod pogojem, da je dolgoročna pot njenega dolga glede na državne prihodke sprejemljiva. Če se nenadoma izkaže, da vlada ne bo mogla refinancirati zapadlih dolgov, bo verjetno zapadla v neplačilo – ne zaradi slabe vere ali dolgotrajne plačilne nesposobnosti, temveč zaradi pomanjkanja gotovine.

 

To se dogaja preveč vladam držav v razvoju. Mednarodni posojilodajalci (ali bonitetne agencije) verjamejo, pogosto iz samovoljnega razloga, da je država X postala kreditno nesposobna. To dojemanje povzroči "nenadno ustavitev" novih posojil tej državi. Brez dostopa do refinanciranja pa je njena vlada prisiljena v neplačilo, s čimer "upraviči" prejšnje strahove. Vlada se nato običajno obrne na Mednarodni denarni sklad (IMF) za nujno financiranje. Obnova svetovnega finančnega ugleda vlade običajno traja leta ali celo – desetletja.

 

Vlade bogatih držav, ki se mednarodno zadolžujejo v svojih valutah, se ne soočajo z enakim tveganjem nenadne zaustavitve, ker njihove lastne centralne banke delujejo kot posojilodajalke v skrajni sili. Posojila vladi Združenih držav se v veliki meri štejejo za varna, ker lahko Federal Reserve (FED) kupi zakladne obveznice na odprtem trgu, s čimer dejansko zagotovi, da lahko vlada odloži dolgove, ki zapadejo v plačilo.

 

Enako velja za države evrskega območja, ob predpostavki, da Evropska centralna banka (ECB) deluje kot posojilodajalec v skrajni sili. Ko ECB takoj po finančni krizi leta 2008 za kratek čas ni imela te vloge, je več držav evrskega območja (vključno z Grčijo, Irsko in Portugalsko) začasno izgubilo dostop do mednarodnih kapitalskih trgov. Po tem debaklu – skoraj smrtni izkušnji za evroobmočje – je ECB okrepila svojo funkcijo posojilodajalca zadnje možnosti, ki se je lotila kvantitativnega sproščanja (quantitative easing) z množičnimi nakupi obveznic evrskega območja in s tem olajšala pogoje zadolževanja prizadetih držav.

 

Bogate države se tako na splošno zadolžujejo v svojih valutah po nizki ceni in z majhnim tveganjem nelikvidnosti, razen v trenutkih izjemnega napačnega vodenja politike (na primer s strani vlade ZDA leta 2008 in ECB kmalu zatem). Nasprotno pa se države z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki zadolžujejo v tujih valutah (predvsem v dolarjih in evrih), plačujejo izjemno visoke obrestne mere in se nenadoma ustavljajo.

 

Vzemimo primer afriške države Gana, kjer je razmerje med dolgom in BDP (83,5 %) veliko nižje od grškega (206,7 %) ali portugalskega (130,8 %), vendar Moody's ocenjuje kreditno sposobnost ganskih državnih obveznic na B3, kar je nekaj stopenj pod grškimi (Ba3) in portugalskimi (Baa2). Gana plačuje okoli 9 % desetletnega zadolževanja, Grčija in Portugalska pa le 1,3 % oziroma 0,4 %.

 

Glavne bonitetne agencije (Fitch, Moody's in S&P Global) večini bogatih držav in številnim državam z višjim srednjim dohodkom dodelijo bonitetne ocene naložbenih razredov, skoraj vsem državam z nižjim srednjim dohodkom pa dodelijo ocene nižjega srednjega dohodka. Moody's, na primer, trenutno dodeljuje naložbeno oceno le dvema državama z nižjim srednjim dohodkom (Indoneziji in Filipinom).

 

Trilijone dolarjev v pokojninskih, zavarovalniških, bančnih in drugih investicijskih skladih se z zakonom, uredbo ali interno prakso usmerijo stran od vrednostnih papirjev podinvesticijskega razreda. Ko je bonitetna ocena naložbenega razreda izgubljena, je izjemno težko povrniti, razen če vlada uživa podporo pomembne centralne banke. V letu 2010 je bilo 20 vlad – vključno z Barbadosom, Brazilijo, Grčijo, Tunizijo in Turčijo – znižano na nižjo stopnjo naložb. Od petih, ki so si od takrat povrnile oceno investicijskega razreda, so štirje v EU (Madžarska, Irska, Portugalska in Slovenija), nobene države pa ni v Latinski Ameriki, Afriki ali Aziji (peta je Rusija).

 

Prenova svetovnega finančnega sistema je zato nujna in že dolgo zamuja. Države v razvoju z dobrimi obeti za rast in bistvenimi razvojnimi potrebami bi morale imeti možnost zanesljivega zadolževanja pod spodobnimi tržnimi pogoji. V ta namen bi morala G20 in IMF oblikovati nov in izboljšan sistem bonitetnih ocen, ki bo upošteval obete za rast vsake države in dolgoročno vzdržnost dolga. Bančne predpise, kot so predpisi Banke za mednarodne poravnave, je treba nato spremeniti v skladu z izboljšanim sistemom bonitetnih ocen, da bi olajšali več bančnih posojil državam v razvoju.

 

Da bi pomagala odpraviti nenadne zaustavitve, bi morala G20 in MDS uporabiti svojo finančno moč za podporo likvidnemu sekundarnemu trgu državnih obveznic držav v razvoju. FED, ECB in druge ključne centralne banke bi morale vzpostaviti linije za zamenjavo valut s centralnimi bankami v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. Svetovna banka (World Bank) in druge razvojne finančne institucije bi morale prav tako močno povečati nepovratna sredstva in ugodna posojila državam v razvoju, zlasti najrevnejšim.

 

Nenazadnje, če bi bogate države in regije, vključno z več ameriškimi zveznimi državami, prenehale s sponzoriranjem pranja denarja in davčnih oaz, bi imele države v razvoju več prihodkov za financiranje naložb v trajnostni razvoj.

 

Copyright © Project Syndicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.290
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.418
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.654
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.509
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.348
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.112
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.027
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.133