Komentar

Ideologi ponovno - podobno kot fašisti - prevzemajo vlogo kriznega menedžmenta, ki ga upravljajo s pomočjo strahu.

Futurizem je s svojim pojavom želel narediti v zgodovini umetnosti veliko zarezo. Želel je zgraditi novo dobo v zgodovini človeštva. Nastopil je z monumnetalno ambicijio in proizvedel cel niz paradoksov, ki jih človeštvo še do današnjega dne ni zmoglo sprocesirati. Vemo samo to, da domoljubje zastopa drhal, ki je dejansko pripravljena ubijati v imenu domovine, ko pa se ta faza zaključi, zelo hitro nastopi ekspanzionizem.

11.12.2021 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Filippo Tommaso Marinetti   futurizem   Mussolini   Rusija   Moskva   fašizem   komunizem   Oktobrska revolucija

Vsi trije futuristični valovi so bili impresivno kreativni, v resničnosti pa zgolj kontradiktorni, skozi leta pa vedno bolj politično programski. V finalu pa skoraj fašistični.

Danes bom komentiral futuristični kontingent, ki se je odvijal od leta 1909 do leta 1943 v milanskem bazenu in se razširil po vsem svetu. Časopisi tistega časa so poročali, da je Marinetti v Moskvi in Sankt Peterburgu januarja in februarja 1914 z veliko elegance na svojih predavanjih napadel hinavskega Tolstoja in histeričnega Dostojevskega. Ne pozabimo, da je Filippo Tommaso Marinetti izhajal iz literarnega avantgardizma.

 

Odkar komentiram na portalu+ umetnost, sem se stilni formaciji futurizem izogibal zaradi Marinettijevega "drugega vpada" v Rusijo leta 1942, ki je bil tako patetičen, kot so Monteverdijeve opere. To je bil beden, uniformiran vdor starega futurista, popolnoma podrejenega fašistično-nacistični ideologiji, v smeri reke Don-Stalingrad. Naj ob tem ne pozabim še na požig Narodnega doma v Trstu in Marinettijeve bizarne izjave o žrtvah požiga. Še teden dni nazaj sem mislil, da se je v svojem petdesetem, šestedesetm letu prodal za poceni akademske naslove. Motil sem se. Natančno se je zavedal, kaj se mu dogaja in kaj se bo zgodilo v svetu umetnosti. Ni pa si mogel predstavljati, da ga bo resničnost potisnila v območje genocida.

 

Zame in za mnoge druge je futurizem prelomno svetovno umetniško gibanje. Čeprav se je izkazalo, da bodočniki niso imeli nobene resne bodočnosti. Zakaj? Predvsem zaradi nenačelne koalicije s fašistično ideologijo, ki jih je požrla v imenu napredka. Ta pa je spervertiral razvoj in s tem bodočnost. Saj poznate tisto: naši naprednjaki so brutalni nazadnjaki. Umetniški program futurizma se je večkrat s pomočjo škandalov prelival v resničnost, istočasno pa so fašisti velikokrat intervenirali v svet umetnosti, čeprav popolnoma drugače od nacistov.

 

 

Obče mesto I.: Umetniki in ideologi naj bi skupaj zgradili nov svet na ruševinah preteklosti. Toda umetnost je najprej individualno dejanje. Tudi takrat, ko umetnik deluje v skupini. Umetnost s stilno formacijo najtemeljiteje spreminja svet. Sam se zavzemam za načelno koalicijo umetnosti in znanosti. Menim, da bosta usklajeni spremili svet tehnologij. A le pod pogojem, da bosta od ideologije in teologije prevzeli vzvode moči. Vidmo pa, da v tem trenutku poteka bizarno ideološko ustrahovanje sveta v imenu virusa. Ideologi ponovno - podobno kot fašisti - prevzemajo vlogo kriznega menedžmenta, ki ga upravljajo s pomočjo strahu. Futuristični akterji z začetka stoletja so večino vsebinskih odločitev prepustili impresariju Filippu Tommasu Marniettiju, direktorju in usmerjevalcu prvega velikega -izma XX. stoletja. Obsodili so se na propad, ker se niso uprli fašizmu, kot so to storili kubofuturisti. Zelo hitro so se transformirali v suprematiste in konstruktiviste. Uprli so se tudi komunistom.

 

Po dolgem času sem ponovno prebral futuristični manifest, ki me je pretresel do skrajnosti. Potrdilo se je dejstvo, da je resničnost bedna in grozljiva, umetnost pa fantastična!

 

 

Obče mesto II.: Prvi Marinettijev manifest opeva lepoto stroja in dinamiko mesta. Hitrost, moč in energijo. Opeva veliko spremembo! Poziva k rušenju muzejev in knjižnic. Fašisti so jih rušili, futuristi nikoli! Ne pozabimo, da je bil Marinetti urednik revije Poezija.

 

 

Obče mesto III.: Želimo poveličevati vojno - edino zdravilo za svet - militarizem, domoljubje, uničujočo gesto anarhistov, lepe ideje, ki ubijajo, in prezir do žensk. Leta 1914 je ta futuristični stavek deloval kot čista provokacija. Izražal je umetniški paradoks. Leta 2021 pa zveni kot enoplastna ideja militantne, ne pa umetniške skupine. Marinetti je z veliko energije napadal ženski spol kot manjvrednega. Bodite prepričani, da tega ni dejansko mislil, čeprav bi me mnogi želeli prepričati v nasprotno. Že ko nam je v srednji šoli profesorica slovenščine Alenka Kraigher Gregorc brala futurisitični manifest, sem se zavedal, da umetniki vsega naštetega ne mislijo dobesedno. A so se ruski, ukrajinski in beloruski umetniki, anarhisti kmalu distancirali od milanskega futurizma, ker je po I. svetovni vojni vstopil v nenačelno koalicijo s fašisti in postal nacionalno orientiran.

 

 

Privlačnosti in kategorična razhajanja

 

Marinetti je imel na moskovski Politehniki in v Sankt Petreburgu na svojih predavanjih polne dvorane. Kdo so bili njegova publika? Najbolje, da si jo ogledate na fotografijah. Marinettija so fotografirali pred avditorijem. Dejansko pa ga ni nihče od kubofuturistov pričakal na železnški postaji v Moskvi. V Sankt Peterburgu ga je pričakala deklaracija Hlebnikova in Lišvica, ki sta jo delila pred predavanjem. Zaumnik Hlebnikov je zelo natančno napovedal futuristični paradoks: Pričakujmo vdor evropskega vojnega stroja v Rusijo.

 

Toda na konec pameti mi ne pade, da bi primerjal ideologa Duceja z Marinettijem. Mussolini je bil kvečjemu imitator. V Marinettijevem primeru imamo pred seboj umetnika, genialnega literata. Še prejšnji teden sem bil prepričan, da je s svojo nenačelno koalicijo prestopil na temno stran zgodovine, v območje zla. Saj je – toda! Popolnoma nepričakovano sem te dni prebral meni neznano Marinettijevo besedilo, ki mi je v celoti spremnilo pogled na potek futuristične umetniške revolucije. Spremenilo mi je celo načrt za današnji komentar, ki naj bi reflektiral politiko v operi. 

 

Vsi trije futuristični valovi so bili impresivno kreativni, v resničnosti pa zgolj kontradiktorni, skozi leta pa vedno bolj politično programski. V finalu pa skoraj fašistični. Dejansko so bili domovinsko naravnani, nacionalistični, da si podvomil v njihove začetne internacionalistične impulse. Porajalo se je vprašanje, ali so njihove začetne izjave le provokacija, namenjena intelektualnemu obratu, ali dejanski politični program. Sam nisem v svoji podzavesti nikoli podvomil o čistosti umetniških namenov, čeprav sem že od rane mladosti poznal zaključna dejanja pripovedi o futurizmu. Poznal sem bedno Marinettijevo fotografijo v uniformi fašistične soldateske z nožem za pasom, ob ruski babici in njenem vnuku. Nikoli ne bo pozabljeno, da je druga svetovna vojna v Rusiji pokončala dvajset milijonov ljudi. Se pravi polovico vseh žrtev II. svetovne vojne.

 

Smo leta 1909. Za Marinettija je bilo vse promocija in provokacija.

 

Rad se ponavljam! Ruska Marinettijeva turneja je bila del evforičnega slavja, ki je napovedovalo veliko spremembo sveta, ki se je dejansko zgodila v skladu z futuristično napovedjo. Najprej s totalno vojno in takoj zatem z Oktobrsko revolucijo. Z nepovratnim rušenjem stare in gradnjo nove dobe. Govorimo o umetnosti, ki se nahaja na robu resničnosti. Sprožila so se zahtevna estetska vprašanja, ki jih moramo enačiti z etičnimi. Na sotočju italjanskega in ruskega futurizma je ključnega pomena polemika med genialnim Hlebnikovom in genialnim Marinettijem. Oba pa je povezoval prezir do pasatistov.

 

Futurizem je s svojim pojavom želel narediti v zgodovini umetnosti veliko zarezo. Želel je zgraditi novo dobo v zgodovini človeštva. Nastopil je z monumnetalno ambicijio in proizvedel cel niz paradoksov, ki jih človeštvo še do današnjega dne ni zmoglo sprocesirati. Vemo samo to, da domoljubje zastopa drhal, ki je dejansko pripravljena ubijati v imenu domovine, ko pa se ta faza zaključi, zelo hitro nastopi ekspanzionizem. Zaključka ni, komentar bo ostal odprt za prihodnji čas. Marinettijevo besedilo me je samo prepričalo, da "fašisti in komunisti niso isti". Da pa je svet zapleten do obisti, je dejstvo, ker ima opravka z nečloveškimi silami.

 

P.S.: Marinettijevo besedilo, ki me je spodbudilo k pisanju tega komentarja, poiščite v DNK knjižnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.297
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.449
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.321
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.659
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.512
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.353
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.117
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 987
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.033
10/
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
Valerio Fabbri
Ogledov: 356