Razkrivamo

Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah

Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ stanovanjska), razliko pa porabijo denimo za kreditiranje države (nakupe državnih obveznic). Dejstvo je torej, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi", ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb. To pa pomeni, da imajo svoj namen, svojo funkcijo in da stalne trditve o neuporabljenem denarju prebivalstva niso upravičene.

12.12.2021 22:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   krediti   depoziti   ECB   Slovenija   vloge   evri

Dejstvo je, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi" in da ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb.

V zadnjih letih lahko zelo pogosto zasledimo pobude, kako bi morali aktivirati ogromne depozite prebivalstva, ki "mrtvi" ležijo na bankah in jaih nameniti za razvojne projekte Slovenije. S tem naj bi pospešili vlaganja države na primer v infrastrukturo in energetiko, na drugi strani pa bi prebivalci za svoja vložena sredstva dobivali več kot danes, ko jim neobrestovan denar na bankah najeda še inflacija. Pobude so seveda dobrodošle, razumejo se kot državotvorno dejanje in verjetno bi dosegle veliko podpore in zanimanja, a na žalost imajo tudi precej omejitev, zaradi katerih bo praktična realizacijo kar težko izvedljiva. Poglejmo nekaj teh omejitev oziroma dejavnikov, ki vplivajo na pripravo takih projektov.

 

Kot prvo morda nekaj stavkov o obrestnih merah. Že kar nekaj let se namreč soočamo z dejstvom, da so obrestne mere na depozite, na finančna sredstva, zelo nizke. Vpogledne vloge v bankah so neobrestovane, pri večjih vlogah celo negativne. Upoštevaje še stroške vodenja računov, morajo deponenti danes pravzaprav plačevati bankam za to, da imajo lahko pri njih spravljen denar. Dodatno pa jim je to premoženje v zadnjih dveh letih pričela najedati še inflacija. V takšnih razmerah je razumljivo, da želijo deponenti, predvsem posamezniki ali podjetniki z večjimi finančnimi sredstvi, iskati način, da bi s svojimi finančnimi presežki nekaj zaslužili ali vsaj ohranili njihovo realno vrednost. 

 

A te nizke obrestne mere imajo seveda tudi drugo plat, ki jo v debati o pasivnih obrestnih merah radi spregledamo. Na spodnji sliki je nekaj podatkov o obrestnih merah in stroških bank (bančnega sistema) v Sloveniji za zadnjih dvajset let. Kot vidimo (in vemo), so se obrestne mere, ki jih plačujejo banke za zbrana sredstva (pikčasta modra črta), v obravnavanem obdobju močno znižale. Zadnjih 5 let so v povprečju blizu ničle, v letih pred tem pa so se postopno spuščale od 3 na 2 %, nato pa v letih 2014- 2016 hitro spustile na današnji nivo. Vemo, da je bil to predvsem rezultat potez Evropske centralne banke (ECB), ko je na trge plasirala ogromne količine denarja z odkupi državnih vrednostih papirjev, predvsem s ciljem spodbuditi zastale naložbene aktivnosti, torej spodbuditi gospodarski razvoj ter razbremeniti dolžniško breme. 

 

 

 

 

Slednje ji je vsekakor uspelo, saj kot vidimo na sliki, so se sorazmerno znižale tudi aktivne obrestne mere bank na odobrena posojila (tudi ali še bolj obrestne mere državnih papirjev). Manj uspešna pa je bila ta politika z vidika spodbude povečanja zadolževanja, vlaganja v razvoj in višjo gospodarsko aktivnost. Podjetja so ostala kljub ugodnejšim kreditnim pogojem precej bolj previdna v svojih naložbah in večje gospodarske rasti nismo beležili (v mislih imamo širši evropski prostor). Ta učinek nižjih obrestnih mer sicer lahko tolmačimo tudi drugače. Če ECB ne bi zagotovila tako visoke likvidnosti finančnih trgov in posledično nižjih obrestnih mer, bi bila podjetja še bolj previdna pri naložbah in gospodarske rasti sploh ne bi bilo, kar pomeni, da je tudi na tem področju spremenjena monetarna politika dosegla svoj namen (kar se je posebno pozitivno pokazalo v covid krizi, katere reševanja si brez takšne monetarne in fiskalne politike sploh ne znamo predstavljati).

 

 

"Podjetja so ostala kljub ugodnejšim kreditnim pogojem precej bolj previdna v svojih naložbah in večje gospodarske rasti nismo beležili."

 

Če želimo torej spodbujati gospodarsko rast in blaginjo ljudi (na žalost to sicer zadnja desetletja ni preveč povezano, a vseeno), potem lahko te cilje ekonomska politika dosega tudi preko nižjih posojilnih obrestnih mer, kar se potem odrazi tudi v nižjih depozitnih obrestnih merah. Na sliki so namreč tudi podatki o operativnih stroških bank za opravljanje svoje dejavnosti (zbiranje in posredovanje finančnih sredstev investitorjem). Ti stroški se že 15 let gibljejo okoli 2 % od višine naložb (ali zbranih sredstev). In to razliko banke zaslužijo preko višjih posojilnih obrestnih mer ali s pritiskom na nižje depozitne mere (do leta 2006 je bilo poslovanje bank manj racionalno, imele so večje stroške poslovanja in zato pobirale tudi višjo obrestno maržo, 3 in več odstotkov).

 

Kakor se sicer pritožujemo nad nizkimi ali celo realno negativnimi donosi na presežna finančna sredstva, se je potrebno zavedati, da s tem omogočamo, da na drugi strani investitorji lahko plačujejo nižje obrestne mere na posojila. V razmerah, ko je interesa za naložbe malo, ko je previdnost velika, ko kreditojemalci močno premislijo predno gredo v zadolžitev (popolnoma drugače kot v kreditnem boomu 2002-2008), seveda tudi tisti s presežki ne morejo pričakovati nekih donosov za običajne, netvegane vloge (drugo so bolj tvegane oblike v delnice ali nepremičnine, kjer so ravno zaradi tega danes donosi celo večji, a tudi tveganja upada vrednosti). Pogosto sicer slišimo, da takšna razmerja dolgoročno niso sprejemljiva - a dokler bomo imeli na eni strani ogromno presežkov, na drugi pa ne preveč optimizma, so takšna razmerja v obrestnih merah pričakovana. In glede na obete bodo še tudi dolgo ostala. Deponenti bodo lahko že veseli, če bodo vsaj približno ohranjali vrednost svojega premoženja (kar je gledano s širšega vidika najbrž celo prav - zakaj bi nekdo, ki je uspel priti do večjih presežkov, potem s tem še služil?).

 

 

"Deponenti bodo lahko že veseli, če bodo vsaj približno ohranjali vrednost svojega premoženja."

 

Realno torej niti ne moremo pričakovati, da bi ljudje s svojimi finančnimi presežki dosegali še neke posebne donose in zadovoljiti se bodo morali tudi s takimi razmerami, z ničelnimi donosi (razen če se odločijo za tvegane naložbe). Ob tem pa se potem postavi drugo vprašanje glede bančnih depozitov - je ta denar na bankah res "mrtev", res tam vse te milijarde samo ležijo in ničemer ne služijo (kar bi bila gospodarska škoda)?.

 

Tudi temu seveda ni tako. Spodaj je poenostavljen prikaz bilanc bank s sedežem v Sloveniji po stanju 30. septembra 2021, iz katerega je predvsem razvidno, da je večina zbranega denarja na bankah plasiranega v kredite prebivalstvu, podjetjem in državi.

 

 

 

 

Bilanca stanja prikazuje vsa zbrana sredstva bank (srednji stolpec) po posameznih vlagateljih. Skupaj so banke zbrale 37 milijard evrov, od česar največ od prebivalstva (23,8 milijard) in podjetniškega sektorja (8,5 milijard). K zbranim sredstvom dodamo še kapital in banke so imele skupaj na razpolago 45,9 milijard evrov (v znesku so izločeni krediti med bankami). Od tega denarja banke zaradi presežne likvidnosti res držijo v rezervah nekaj več, kot bi bilo potrebno (11 milijard), a večina denarja je plasiranega v kredite prebivalstvu, podjetjem ali je denar namenjen za kreditiranje države. Višina odobrenih kreditov po sektorjih je prikazana v prvem stolpcu, v zadnjem pa še saldo po posameznem sektorju.

 

Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva torej banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ stanovanjska), razliko pa porabijo denimo za kreditiranje države (nakupe državnih obveznic). Dejstvo je torej, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi" in da ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb. Seveda bi banke te kredite lahko financirale tudi z drugimi viri, če bi se npr. ljudje v večji meri denimo odločili za vlaganje v kake infrastrukturne projekte in zmanjšali depozite v bankah - a nedvomno drži, da so danes ti depoziti v funkciji in stalne trditve o neuporabljenem denarju prebivalstva niso upravičene.

 

Kot tretje pa je potrebno opozoriti še na en vidik morebitnega zbiranja tega depozitnega denarja za vlaganja v kake potrebne državne naložbe. Država se danes lahko zadolžuje na finančnih trgih skoraj zastonj in že 1-odstotna obrestna mera na 10-letni dolg (obveznico) je zanjo relativno visoka (ima ugodnejše možnosti zadolževanja). A denimo, da bi vseeno izdali neko takšno obveznico in poskušali animirati prebivalstvo za kak zanimiv projekt. Glede na naravo projektov morajo biti obveznice izdane vsaj na 10-letno obdobje, ljudje pa na drugi strani razumljivo za svojo naložbo pričakujejo likvidnost (le redko kdo bi vlagal za 10 let brez možnosti vmesne unovčitve v  primeru potrebe). To je seveda izvedljivo preko kotacije obveznic na borzi, ki zagotavljajo možnost prodaje v kateremkoli trenutku.  

 

Tu pa se srečamo z drugo težavo. Cene obveznic na trgih seveda nihajo, odvisne so od povprašanja in ponudbe. In če bi se denimo pri takšnih pogojih obveznice, obrestna pričakovanja čez tri leta povišala na 2 % letno, bi cena obveznice teoretično padla za 7 %. Si predstavljate reakcijo ljudi, ki bi za svojo naložbo v nek državni papir (projekt) nato dobili 7 % manj, kot so vložili?

 

 

"Država se danes lahko zadolžuje na finančnih trgih skoraj zastonj in že 1-odstotna obrestna mera na 10-letni dolg (obveznico) je zanjo relativno visoka."

 

Bojim se, da kljub dobrim namenom v današnjih in pričakovanih razmerah obrestnih mer ni prav veliko možnosti, da bi bančnim deponentom lahko ponudili kak zanimivejši donos z državnimi papirji, saj bi bilo to sicer predrago za državo. Na drugi strani pa bi bile v želji po likvidnosti vloženega denarja cene teh obveznic podvržene nihanjem in tudi tveganjem znižanja vrednosti. Vse to za običajnega deponenta na banki preprosto ni oziroma ne bi bilo sprejemljivo. Potencialno je nekaj možnosti za kake večje deponente (žal ni na voljo kakšna približna struktura depozitov v bankah, torej kolikšen del je v rokah ožjega števila premožnejših). Vendar pa ti praviloma iščejo kake zanimivejše naložbe za svoje dolgoročne finančne presežke in 1-odstoten donos zanje ne bi bil ravno zanimiv. Zaradi vsega navedenega imajo sicer dobronamerne ideje, kako bi lahko aktivirali premoženje prebivalstva, bolj malo možnosti za uspeh.

 

Država ima tako ali tako na voljo ogromno razpoložljivih in ugodnih, tudi nepovratnih finančnih virov, a ima problem, kako realizirati vse želene naložbe zaradi omejitev pri umeščanju v prostor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
0
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.915
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.545
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.221
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.778
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 807
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 549