Razkrivamo

Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah

Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ stanovanjska), razliko pa porabijo denimo za kreditiranje države (nakupe državnih obveznic). Dejstvo je torej, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi", ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb. To pa pomeni, da imajo svoj namen, svojo funkcijo in da stalne trditve o neuporabljenem denarju prebivalstva niso upravičene.

12.12.2021 22:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   krediti   depoziti   ECB   Slovenija   vloge   evri

Dejstvo je, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi" in da ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb.

V zadnjih letih lahko zelo pogosto zasledimo pobude, kako bi morali aktivirati ogromne depozite prebivalstva, ki "mrtvi" ležijo na bankah in jaih nameniti za razvojne projekte Slovenije. S tem naj bi pospešili vlaganja države na primer v infrastrukturo in energetiko, na drugi strani pa bi prebivalci za svoja vložena sredstva dobivali več kot danes, ko jim neobrestovan denar na bankah najeda še inflacija. Pobude so seveda dobrodošle, razumejo se kot državotvorno dejanje in verjetno bi dosegle veliko podpore in zanimanja, a na žalost imajo tudi precej omejitev, zaradi katerih bo praktična realizacijo kar težko izvedljiva. Poglejmo nekaj teh omejitev oziroma dejavnikov, ki vplivajo na pripravo takih projektov.

 

Kot prvo morda nekaj stavkov o obrestnih merah. Že kar nekaj let se namreč soočamo z dejstvom, da so obrestne mere na depozite, na finančna sredstva, zelo nizke. Vpogledne vloge v bankah so neobrestovane, pri večjih vlogah celo negativne. Upoštevaje še stroške vodenja računov, morajo deponenti danes pravzaprav plačevati bankam za to, da imajo lahko pri njih spravljen denar. Dodatno pa jim je to premoženje v zadnjih dveh letih pričela najedati še inflacija. V takšnih razmerah je razumljivo, da želijo deponenti, predvsem posamezniki ali podjetniki z večjimi finančnimi sredstvi, iskati način, da bi s svojimi finančnimi presežki nekaj zaslužili ali vsaj ohranili njihovo realno vrednost. 

 

A te nizke obrestne mere imajo seveda tudi drugo plat, ki jo v debati o pasivnih obrestnih merah radi spregledamo. Na spodnji sliki je nekaj podatkov o obrestnih merah in stroških bank (bančnega sistema) v Sloveniji za zadnjih dvajset let. Kot vidimo (in vemo), so se obrestne mere, ki jih plačujejo banke za zbrana sredstva (pikčasta modra črta), v obravnavanem obdobju močno znižale. Zadnjih 5 let so v povprečju blizu ničle, v letih pred tem pa so se postopno spuščale od 3 na 2 %, nato pa v letih 2014- 2016 hitro spustile na današnji nivo. Vemo, da je bil to predvsem rezultat potez Evropske centralne banke (ECB), ko je na trge plasirala ogromne količine denarja z odkupi državnih vrednostih papirjev, predvsem s ciljem spodbuditi zastale naložbene aktivnosti, torej spodbuditi gospodarski razvoj ter razbremeniti dolžniško breme. 

 

 

 

 

Slednje ji je vsekakor uspelo, saj kot vidimo na sliki, so se sorazmerno znižale tudi aktivne obrestne mere bank na odobrena posojila (tudi ali še bolj obrestne mere državnih papirjev). Manj uspešna pa je bila ta politika z vidika spodbude povečanja zadolževanja, vlaganja v razvoj in višjo gospodarsko aktivnost. Podjetja so ostala kljub ugodnejšim kreditnim pogojem precej bolj previdna v svojih naložbah in večje gospodarske rasti nismo beležili (v mislih imamo širši evropski prostor). Ta učinek nižjih obrestnih mer sicer lahko tolmačimo tudi drugače. Če ECB ne bi zagotovila tako visoke likvidnosti finančnih trgov in posledično nižjih obrestnih mer, bi bila podjetja še bolj previdna pri naložbah in gospodarske rasti sploh ne bi bilo, kar pomeni, da je tudi na tem področju spremenjena monetarna politika dosegla svoj namen (kar se je posebno pozitivno pokazalo v covid krizi, katere reševanja si brez takšne monetarne in fiskalne politike sploh ne znamo predstavljati).

 

 

"Podjetja so ostala kljub ugodnejšim kreditnim pogojem precej bolj previdna v svojih naložbah in večje gospodarske rasti nismo beležili."

 

Če želimo torej spodbujati gospodarsko rast in blaginjo ljudi (na žalost to sicer zadnja desetletja ni preveč povezano, a vseeno), potem lahko te cilje ekonomska politika dosega tudi preko nižjih posojilnih obrestnih mer, kar se potem odrazi tudi v nižjih depozitnih obrestnih merah. Na sliki so namreč tudi podatki o operativnih stroških bank za opravljanje svoje dejavnosti (zbiranje in posredovanje finančnih sredstev investitorjem). Ti stroški se že 15 let gibljejo okoli 2 % od višine naložb (ali zbranih sredstev). In to razliko banke zaslužijo preko višjih posojilnih obrestnih mer ali s pritiskom na nižje depozitne mere (do leta 2006 je bilo poslovanje bank manj racionalno, imele so večje stroške poslovanja in zato pobirale tudi višjo obrestno maržo, 3 in več odstotkov).

 

Kakor se sicer pritožujemo nad nizkimi ali celo realno negativnimi donosi na presežna finančna sredstva, se je potrebno zavedati, da s tem omogočamo, da na drugi strani investitorji lahko plačujejo nižje obrestne mere na posojila. V razmerah, ko je interesa za naložbe malo, ko je previdnost velika, ko kreditojemalci močno premislijo predno gredo v zadolžitev (popolnoma drugače kot v kreditnem boomu 2002-2008), seveda tudi tisti s presežki ne morejo pričakovati nekih donosov za običajne, netvegane vloge (drugo so bolj tvegane oblike v delnice ali nepremičnine, kjer so ravno zaradi tega danes donosi celo večji, a tudi tveganja upada vrednosti). Pogosto sicer slišimo, da takšna razmerja dolgoročno niso sprejemljiva - a dokler bomo imeli na eni strani ogromno presežkov, na drugi pa ne preveč optimizma, so takšna razmerja v obrestnih merah pričakovana. In glede na obete bodo še tudi dolgo ostala. Deponenti bodo lahko že veseli, če bodo vsaj približno ohranjali vrednost svojega premoženja (kar je gledano s širšega vidika najbrž celo prav - zakaj bi nekdo, ki je uspel priti do večjih presežkov, potem s tem še služil?).

 

 

"Deponenti bodo lahko že veseli, če bodo vsaj približno ohranjali vrednost svojega premoženja."

 

Realno torej niti ne moremo pričakovati, da bi ljudje s svojimi finančnimi presežki dosegali še neke posebne donose in zadovoljiti se bodo morali tudi s takimi razmerami, z ničelnimi donosi (razen če se odločijo za tvegane naložbe). Ob tem pa se potem postavi drugo vprašanje glede bančnih depozitov - je ta denar na bankah res "mrtev", res tam vse te milijarde samo ležijo in ničemer ne služijo (kar bi bila gospodarska škoda)?.

 

Tudi temu seveda ni tako. Spodaj je poenostavljen prikaz bilanc bank s sedežem v Sloveniji po stanju 30. septembra 2021, iz katerega je predvsem razvidno, da je večina zbranega denarja na bankah plasiranega v kredite prebivalstvu, podjetjem in državi.

 

 

 

 

Bilanca stanja prikazuje vsa zbrana sredstva bank (srednji stolpec) po posameznih vlagateljih. Skupaj so banke zbrale 37 milijard evrov, od česar največ od prebivalstva (23,8 milijard) in podjetniškega sektorja (8,5 milijard). K zbranim sredstvom dodamo še kapital in banke so imele skupaj na razpolago 45,9 milijard evrov (v znesku so izločeni krediti med bankami). Od tega denarja banke zaradi presežne likvidnosti res držijo v rezervah nekaj več, kot bi bilo potrebno (11 milijard), a večina denarja je plasiranega v kredite prebivalstvu, podjetjem ali je denar namenjen za kreditiranje države. Višina odobrenih kreditov po sektorjih je prikazana v prvem stolpcu, v zadnjem pa še saldo po posameznem sektorju.

 

Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva torej banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ stanovanjska), razliko pa porabijo denimo za kreditiranje države (nakupe državnih obveznic). Dejstvo je torej, da depoziti ljudi na bankah niso "mrtvi" in da ne ležijo na nekih računih, temveč so večinoma uporabljeni za kreditiranje drugih oseb. Seveda bi banke te kredite lahko financirale tudi z drugimi viri, če bi se npr. ljudje v večji meri denimo odločili za vlaganje v kake infrastrukturne projekte in zmanjšali depozite v bankah - a nedvomno drži, da so danes ti depoziti v funkciji in stalne trditve o neuporabljenem denarju prebivalstva niso upravičene.

 

Kot tretje pa je potrebno opozoriti še na en vidik morebitnega zbiranja tega depozitnega denarja za vlaganja v kake potrebne državne naložbe. Država se danes lahko zadolžuje na finančnih trgih skoraj zastonj in že 1-odstotna obrestna mera na 10-letni dolg (obveznico) je zanjo relativno visoka (ima ugodnejše možnosti zadolževanja). A denimo, da bi vseeno izdali neko takšno obveznico in poskušali animirati prebivalstvo za kak zanimiv projekt. Glede na naravo projektov morajo biti obveznice izdane vsaj na 10-letno obdobje, ljudje pa na drugi strani razumljivo za svojo naložbo pričakujejo likvidnost (le redko kdo bi vlagal za 10 let brez možnosti vmesne unovčitve v  primeru potrebe). To je seveda izvedljivo preko kotacije obveznic na borzi, ki zagotavljajo možnost prodaje v kateremkoli trenutku.  

 

Tu pa se srečamo z drugo težavo. Cene obveznic na trgih seveda nihajo, odvisne so od povprašanja in ponudbe. In če bi se denimo pri takšnih pogojih obveznice, obrestna pričakovanja čez tri leta povišala na 2 % letno, bi cena obveznice teoretično padla za 7 %. Si predstavljate reakcijo ljudi, ki bi za svojo naložbo v nek državni papir (projekt) nato dobili 7 % manj, kot so vložili?

 

 

"Država se danes lahko zadolžuje na finančnih trgih skoraj zastonj in že 1-odstotna obrestna mera na 10-letni dolg (obveznico) je zanjo relativno visoka."

 

Bojim se, da kljub dobrim namenom v današnjih in pričakovanih razmerah obrestnih mer ni prav veliko možnosti, da bi bančnim deponentom lahko ponudili kak zanimivejši donos z državnimi papirji, saj bi bilo to sicer predrago za državo. Na drugi strani pa bi bile v želji po likvidnosti vloženega denarja cene teh obveznic podvržene nihanjem in tudi tveganjem znižanja vrednosti. Vse to za običajnega deponenta na banki preprosto ni oziroma ne bi bilo sprejemljivo. Potencialno je nekaj možnosti za kake večje deponente (žal ni na voljo kakšna približna struktura depozitov v bankah, torej kolikšen del je v rokah ožjega števila premožnejših). Vendar pa ti praviloma iščejo kake zanimivejše naložbe za svoje dolgoročne finančne presežke in 1-odstoten donos zanje ne bi bil ravno zanimiv. Zaradi vsega navedenega imajo sicer dobronamerne ideje, kako bi lahko aktivirali premoženje prebivalstva, bolj malo možnosti za uspeh.

 

Država ima tako ali tako na voljo ogromno razpoložljivih in ugodnih, tudi nepovratnih finančnih virov, a ima problem, kako realizirati vse želene naložbe zaradi omejitev pri umeščanju v prostor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.032
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.956
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.366
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.484
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.339
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.248
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 822
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 544