Komentar

Bili so samo majhni otroci, gostih temnih las in ognjenih oči, ki so prestrašeno iskale lepše življenje …

Poznam osebo, ki je bevsknila - žal drugega izraza ne morem uporabiti! - da je za malo turško punčko bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveti đihad. Resnično, povem vam, človeška domišljija ne pozna meja, še posebej, če je skrajno izprijena od besneče mizantropije.

13.12.2021 19:00
Piše: Ana Jud
Ključne besede:   Dragonja   utopitev   meja   Slovenija   Hrvaška   EU   Turčija   otroci

Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi?

Zadnja tragedija na reki Dragonji, ki deli Slovenijo in Hrvaško, še vedno odmeva v javnosti. Močan tok reke je prejšnji teden odnesel komaj 10-letno dekletce, ki je skupaj z mamo in sorojenci prečkalo ledeno mrzlo vodo. Trupelce so našli dva dni pozneje, pod vodo, v negibni spokojnosti. Deklica se je utopila in to zagotovo ni prijetna smrt.

 

Včasih ne morem spati. Bedim in počnem oslarije. Brskam po čudnih prostranstvih interneta, kjer se ljudje pogovarjajo vse sorte reči, tudi o tem, kakšni so različni načini smrti. Številni uporabniki utopitev primerjajo s smrtjo v ognju. No, natančno najbrž nihče ne ve, a bojda človeka zaradi pritiska, ki ga povzroči vdor vode v telo, prevzame grozljivo žgoč občutek. Čeprav gre za sekunde, se lahko te vlečejo kot ure. To opisujem izključno zato, da vsaj vemo, o čem govorimo. O nečem neprijetnem, mučnem, težkem in strašno bolečem. Če bi se morala sama odločiti za način smrti, se zagotovo ne bi odločila za utopitev.

 

Ne vem, kako se s smrtjo punčke spoprijema njena družina, verjetno težko, okrutnost pa je do solz ganila marsikoga, ki je za nesrečni dogodek izvedel iz medijev. Tudi mene. Zelo, priznam. V prsnem košu me stiska orjaška kepa nelagodja, saj sta tudi moji punčki približno enako stari, kot je bila stara mala nesrečnica iz Dragonje. Ne vem, kako ji je bilo ime in kako je izgledala. Vem samo, da je imela dolge temne lase, goste kakor mah in žareče oči, ki so spominjale na žar iz kamina. Vem tudi, da jo je bilo strah, in da jo je zeblo. Kar naprej je spraševala: "Mami, kdaj bomo prišli na cilj?"

 

Če malo pomislite, se boste spomnili, da vse to veste tudi vi. Četudi morda sodite med tiste, ki jim niso pritekle solze. Nismo vsi ljudje enaki in ne čutimo vsi isto. Nekateri premoremo več sočutja in razumevanja, drugi nič. Poznam celo nekoga, ki je bevsknil, da je za malo miško bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo kakšno leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveto vojno, džihad. Človeška domišljija resnično ne pozna meja, še posebej, če je retardirana. Ni me sram povedati, da sem včasih tudi sama mizantrop. Sem. Do nestrpnih pač ne morem biti večno strpna.

 

Tragedija je izzvala predvsem dilemo, kdo je kriv za smrt dotične punčke? Na čigavih plečih leži odgovornost?

 

Je kriva mama, ki je očitno napačno ocenila razmere na terenu, predvsem pa podcenila globino in moč toka reke Dragonje? Žal je odgovor pritrdilen. Objektivno gledano je odgovornost materina. A težko krivimo njo, saj ne vemo, zakaj se je odločila, kot se je odločila. Vsekakor je morala biti v hudi stiski, kajti v nevarno in ledeno vodo se iz samega užitka nihče ne podaja, vsekakor ne z drobnim otrokom na ramenih. Iz Turčije (in v Turčijo) lahko normalno potujemo z avtomobili, avtobusi, vlaki, letali ... skratka, človek se vpraša, le kaj je botrovalo odločitvi gospe, da se z otroki na dolgo pot poda peš. Predvidevam, da je morala biti v nenormalno hudi psihični, materialni, finančni in verjetno tudi povsem realni stiski, saj Turčija še vedno slovi kot država, kjer so kršitve človekovih pravic dnevno na sporedu, ženske pa so vredne bistveno manj kot moški. Vse to je eden od razlogov, zakaj Turčiji še vedno ni uspelo vstopiti v EU, čeprav je z Evropo sicer povsem povezana.

 

Če ne moremo kriviti mame, koga lahko krivimo? Tihotapce, ki ilegalce pogosto oberejo za vrtoglave vsote denarja, ki so jih ljudje leta in leta varčevali za pot na Zahod, nato pa jih odvržejo sredi niča in jih prepustijo lastni preživetveni iznajdljivosti? Ne vem natančno, kako je v tem primeru potovala dotična družina, ne vem, če so ji pomagali tihotapci, vem pa, da bi morali to zanikrno sorto ljudi najstrožje kaznovati. Tihotapci v resnici ne pomagajo ljudem, ki iščejo boljše življenje, ampak jih samo izkoristijo ter pahnejo v še večjo bedo. Pogosto v trgovino z belim blagom ali kar naravnost v smrt.

 

Če ne moremo kriviti mame in v tem primeru niti tihotapcev, koga lahko? Evropsko migracijsko politiko, ki po eni strani pozdravlja priseljevanje tujcev, po drugi strani pa integraciji prišlekov nameni absolutno premalo resursov in dopušča razpoke med različnimi kulturami, ki niso v prid nikomur? Je kriva hrvaška politika, ki do ilegalcev pogosto ne premore niti osnovne dostojnosti? Ali je kriva slovenska politika, ki ilegalce praviloma vrača na Hrvaško - kjer jih ne čaka prav nič dostojnega? Ali pa je kriv osnovni človeški čut, ki je pozabil na solidarnost? 

 

Krivi so vsi. Krivi ste vsi. Ne, krivi smo vsi. Vsi mi. Ne pozabite, da so še pred ne tako davnimi leti tudi naši predniki potovali (ali bežali) daleč, bodisi pred nasiljem bodisi v iskanju boljšega načina življenja. Zase in za svoje otroke. Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi? Zakaj? Ne razumem. Si pa želim razumeti in veliko bi mi pomenilo, če bi mi kdo razložil, zakaj je življenje nekega otroka vredno več ali manj kot življenja drugih otrok? V mojih očeh so vsa življenja vredna enako. Življenja meni dragih so mi sicer dragocenejša, a nikoli niti ne pomislim, da so življenja drugih vredna manj.

 

Utopitev je sicer pogost način smrti pri beguncih. Vsako leto se jih utopi ogromno in razviti svet na njih gleda samo kot na statistiko. Zdi se, da razvitost pravzaprav pomeni brezčutnost in nehumanost. Želim si, da ne bi bilo tako. A zdi se, da je tako.

 

Na podoben način, z utopitvijo, je pred leti življenje izgubil sirski malček Aylan. Danes bi štel devet let. Če ga na begu pred vojno vihro ne bi pogoltnilo Sredozemsko morje in ga nazadnje, ko je bil že pokojni, vrglo na skalovje turške obale. Če malo pobrskate po Googlu, boste našli kopico fotografij, na katerih so še drugi otroci, ki so utonili tedaj, celo istega dne. Ogromno jih je in trupelca ležijo vsepovprek. Strašljivo. A Aylanovo truplo je bilo izpostavljeno, ker so ga fotografi sami prestavili v spokojno speči položaj. Vse za prodajo, za klike, za všečke. Vse za čustvene manipulacije, s katerimi nas mediji zasipajo vsak hip. 

 

Za piko na i je francoski Le Monde objavil oglas, v katerem manekenka leži na mokri obali v identičnem položaju in v rokah drži torbico Gucci. Naročnik oglasa je bila blagovna znamka Gucci. Sprevrženo do konca, a učinkovito. Oglas so opazili vsi. In: there is no such thing as bad publicity. Ne želim si te dni videti kakšne manekenke, ki leži pod vodo in zasanjano oglašuje še kakšen brand. Upam, da Slovenci le nismo tako nizko. Čeprav smo tudi mi že zelo nizko. Če ne bi bilo tako, bi bila mala miška zdaj živa in skupaj z družino bi delala načrte za prihodnost in (slovenske) oblasti bi jim pri tem pomagale. Sanje so dovoljene.

 

Sanje so dovoljene tudi zato, ker ima vsak človek pravico iskati boljše življenje, zase in za svoje otroke, nihče pa pri tem ne bi smel biti prisiljen v nevarne poti in ravnanja, ki mu lahko škodujejo. Vedno, ko se zgodi nenadna in tragična smrt - še posebej, če umre otrok -, dežurni pridigarji iz medijev žugajo, da naj nam bo to v opomin. Da se ne bi nikoli več ponovilo. A se kljub temu kar naprej dogaja. Otroci kar naprej prihajajo. Prestrašeni otroci, kuštravih temnih las in živahnih črnih oči, ki ne izgubijo ognja niti potem, ko jih že davno pogoltne globoko in okrutno vodovje.

 

Vse to se nikoli ne bi smelo zgoditi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.340
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.462
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.140
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.687
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.749
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815