Komentar

Bili so samo majhni otroci, gostih temnih las in ognjenih oči, ki so prestrašeno iskale lepše življenje …

Poznam osebo, ki je bevsknila - žal drugega izraza ne morem uporabiti! - da je za malo turško punčko bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveti đihad. Resnično, povem vam, človeška domišljija ne pozna meja, še posebej, če je skrajno izprijena od besneče mizantropije.

13.12.2021 19:00
Piše: Ana Jud
Ključne besede:   Dragonja   utopitev   meja   Slovenija   Hrvaška   EU   Turčija   otroci

Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi?

Zadnja tragedija na reki Dragonji, ki deli Slovenijo in Hrvaško, še vedno odmeva v javnosti. Močan tok reke je prejšnji teden odnesel komaj 10-letno dekletce, ki je skupaj z mamo in sorojenci prečkalo ledeno mrzlo vodo. Trupelce so našli dva dni pozneje, pod vodo, v negibni spokojnosti. Deklica se je utopila in to zagotovo ni prijetna smrt.

 

Včasih ne morem spati. Bedim in počnem oslarije. Brskam po čudnih prostranstvih interneta, kjer se ljudje pogovarjajo vse sorte reči, tudi o tem, kakšni so različni načini smrti. Številni uporabniki utopitev primerjajo s smrtjo v ognju. No, natančno najbrž nihče ne ve, a bojda človeka zaradi pritiska, ki ga povzroči vdor vode v telo, prevzame grozljivo žgoč občutek. Čeprav gre za sekunde, se lahko te vlečejo kot ure. To opisujem izključno zato, da vsaj vemo, o čem govorimo. O nečem neprijetnem, mučnem, težkem in strašno bolečem. Če bi se morala sama odločiti za način smrti, se zagotovo ne bi odločila za utopitev.

 

Ne vem, kako se s smrtjo punčke spoprijema njena družina, verjetno težko, okrutnost pa je do solz ganila marsikoga, ki je za nesrečni dogodek izvedel iz medijev. Tudi mene. Zelo, priznam. V prsnem košu me stiska orjaška kepa nelagodja, saj sta tudi moji punčki približno enako stari, kot je bila stara mala nesrečnica iz Dragonje. Ne vem, kako ji je bilo ime in kako je izgledala. Vem samo, da je imela dolge temne lase, goste kakor mah in žareče oči, ki so spominjale na žar iz kamina. Vem tudi, da jo je bilo strah, in da jo je zeblo. Kar naprej je spraševala: "Mami, kdaj bomo prišli na cilj?"

 

Če malo pomislite, se boste spomnili, da vse to veste tudi vi. Četudi morda sodite med tiste, ki jim niso pritekle solze. Nismo vsi ljudje enaki in ne čutimo vsi isto. Nekateri premoremo več sočutja in razumevanja, drugi nič. Poznam celo nekoga, ki je bevsknil, da je za malo miško bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo kakšno leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveto vojno, džihad. Človeška domišljija resnično ne pozna meja, še posebej, če je retardirana. Ni me sram povedati, da sem včasih tudi sama mizantrop. Sem. Do nestrpnih pač ne morem biti večno strpna.

 

Tragedija je izzvala predvsem dilemo, kdo je kriv za smrt dotične punčke? Na čigavih plečih leži odgovornost?

 

Je kriva mama, ki je očitno napačno ocenila razmere na terenu, predvsem pa podcenila globino in moč toka reke Dragonje? Žal je odgovor pritrdilen. Objektivno gledano je odgovornost materina. A težko krivimo njo, saj ne vemo, zakaj se je odločila, kot se je odločila. Vsekakor je morala biti v hudi stiski, kajti v nevarno in ledeno vodo se iz samega užitka nihče ne podaja, vsekakor ne z drobnim otrokom na ramenih. Iz Turčije (in v Turčijo) lahko normalno potujemo z avtomobili, avtobusi, vlaki, letali ... skratka, človek se vpraša, le kaj je botrovalo odločitvi gospe, da se z otroki na dolgo pot poda peš. Predvidevam, da je morala biti v nenormalno hudi psihični, materialni, finančni in verjetno tudi povsem realni stiski, saj Turčija še vedno slovi kot država, kjer so kršitve človekovih pravic dnevno na sporedu, ženske pa so vredne bistveno manj kot moški. Vse to je eden od razlogov, zakaj Turčiji še vedno ni uspelo vstopiti v EU, čeprav je z Evropo sicer povsem povezana.

 

Če ne moremo kriviti mame, koga lahko krivimo? Tihotapce, ki ilegalce pogosto oberejo za vrtoglave vsote denarja, ki so jih ljudje leta in leta varčevali za pot na Zahod, nato pa jih odvržejo sredi niča in jih prepustijo lastni preživetveni iznajdljivosti? Ne vem natančno, kako je v tem primeru potovala dotična družina, ne vem, če so ji pomagali tihotapci, vem pa, da bi morali to zanikrno sorto ljudi najstrožje kaznovati. Tihotapci v resnici ne pomagajo ljudem, ki iščejo boljše življenje, ampak jih samo izkoristijo ter pahnejo v še večjo bedo. Pogosto v trgovino z belim blagom ali kar naravnost v smrt.

 

Če ne moremo kriviti mame in v tem primeru niti tihotapcev, koga lahko? Evropsko migracijsko politiko, ki po eni strani pozdravlja priseljevanje tujcev, po drugi strani pa integraciji prišlekov nameni absolutno premalo resursov in dopušča razpoke med različnimi kulturami, ki niso v prid nikomur? Je kriva hrvaška politika, ki do ilegalcev pogosto ne premore niti osnovne dostojnosti? Ali je kriva slovenska politika, ki ilegalce praviloma vrača na Hrvaško - kjer jih ne čaka prav nič dostojnega? Ali pa je kriv osnovni človeški čut, ki je pozabil na solidarnost? 

 

Krivi so vsi. Krivi ste vsi. Ne, krivi smo vsi. Vsi mi. Ne pozabite, da so še pred ne tako davnimi leti tudi naši predniki potovali (ali bežali) daleč, bodisi pred nasiljem bodisi v iskanju boljšega načina življenja. Zase in za svoje otroke. Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi? Zakaj? Ne razumem. Si pa želim razumeti in veliko bi mi pomenilo, če bi mi kdo razložil, zakaj je življenje nekega otroka vredno več ali manj kot življenja drugih otrok? V mojih očeh so vsa življenja vredna enako. Življenja meni dragih so mi sicer dragocenejša, a nikoli niti ne pomislim, da so življenja drugih vredna manj.

 

Utopitev je sicer pogost način smrti pri beguncih. Vsako leto se jih utopi ogromno in razviti svet na njih gleda samo kot na statistiko. Zdi se, da razvitost pravzaprav pomeni brezčutnost in nehumanost. Želim si, da ne bi bilo tako. A zdi se, da je tako.

 

Na podoben način, z utopitvijo, je pred leti življenje izgubil sirski malček Aylan. Danes bi štel devet let. Če ga na begu pred vojno vihro ne bi pogoltnilo Sredozemsko morje in ga nazadnje, ko je bil že pokojni, vrglo na skalovje turške obale. Če malo pobrskate po Googlu, boste našli kopico fotografij, na katerih so še drugi otroci, ki so utonili tedaj, celo istega dne. Ogromno jih je in trupelca ležijo vsepovprek. Strašljivo. A Aylanovo truplo je bilo izpostavljeno, ker so ga fotografi sami prestavili v spokojno speči položaj. Vse za prodajo, za klike, za všečke. Vse za čustvene manipulacije, s katerimi nas mediji zasipajo vsak hip. 

 

Za piko na i je francoski Le Monde objavil oglas, v katerem manekenka leži na mokri obali v identičnem položaju in v rokah drži torbico Gucci. Naročnik oglasa je bila blagovna znamka Gucci. Sprevrženo do konca, a učinkovito. Oglas so opazili vsi. In: there is no such thing as bad publicity. Ne želim si te dni videti kakšne manekenke, ki leži pod vodo in zasanjano oglašuje še kakšen brand. Upam, da Slovenci le nismo tako nizko. Čeprav smo tudi mi že zelo nizko. Če ne bi bilo tako, bi bila mala miška zdaj živa in skupaj z družino bi delala načrte za prihodnost in (slovenske) oblasti bi jim pri tem pomagale. Sanje so dovoljene.

 

Sanje so dovoljene tudi zato, ker ima vsak človek pravico iskati boljše življenje, zase in za svoje otroke, nihče pa pri tem ne bi smel biti prisiljen v nevarne poti in ravnanja, ki mu lahko škodujejo. Vedno, ko se zgodi nenadna in tragična smrt - še posebej, če umre otrok -, dežurni pridigarji iz medijev žugajo, da naj nam bo to v opomin. Da se ne bi nikoli več ponovilo. A se kljub temu kar naprej dogaja. Otroci kar naprej prihajajo. Prestrašeni otroci, kuštravih temnih las in živahnih črnih oči, ki ne izgubijo ognja niti potem, ko jih že davno pogoltne globoko in okrutno vodovje.

 

Vse to se nikoli ne bi smelo zgoditi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.289
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.316
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.649
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.507
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.346
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.103
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 985
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.026
10/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.132