Komentar

Bili so samo majhni otroci, gostih temnih las in ognjenih oči, ki so prestrašeno iskale lepše življenje …

Poznam osebo, ki je bevsknila - žal drugega izraza ne morem uporabiti! - da je za malo turško punčko bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveti đihad. Resnično, povem vam, človeška domišljija ne pozna meja, še posebej, če je skrajno izprijena od besneče mizantropije.

13.12.2021 19:00
Piše: Ana Jud
Ključne besede:   Dragonja   utopitev   meja   Slovenija   Hrvaška   EU   Turčija   otroci

Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi?

Zadnja tragedija na reki Dragonji, ki deli Slovenijo in Hrvaško, še vedno odmeva v javnosti. Močan tok reke je prejšnji teden odnesel komaj 10-letno dekletce, ki je skupaj z mamo in sorojenci prečkalo ledeno mrzlo vodo. Trupelce so našli dva dni pozneje, pod vodo, v negibni spokojnosti. Deklica se je utopila in to zagotovo ni prijetna smrt.

 

Včasih ne morem spati. Bedim in počnem oslarije. Brskam po čudnih prostranstvih interneta, kjer se ljudje pogovarjajo vse sorte reči, tudi o tem, kakšni so različni načini smrti. Številni uporabniki utopitev primerjajo s smrtjo v ognju. No, natančno najbrž nihče ne ve, a bojda človeka zaradi pritiska, ki ga povzroči vdor vode v telo, prevzame grozljivo žgoč občutek. Čeprav gre za sekunde, se lahko te vlečejo kot ure. To opisujem izključno zato, da vsaj vemo, o čem govorimo. O nečem neprijetnem, mučnem, težkem in strašno bolečem. Če bi se morala sama odločiti za način smrti, se zagotovo ne bi odločila za utopitev.

 

Ne vem, kako se s smrtjo punčke spoprijema njena družina, verjetno težko, okrutnost pa je do solz ganila marsikoga, ki je za nesrečni dogodek izvedel iz medijev. Tudi mene. Zelo, priznam. V prsnem košu me stiska orjaška kepa nelagodja, saj sta tudi moji punčki približno enako stari, kot je bila stara mala nesrečnica iz Dragonje. Ne vem, kako ji je bilo ime in kako je izgledala. Vem samo, da je imela dolge temne lase, goste kakor mah in žareče oči, ki so spominjale na žar iz kamina. Vem tudi, da jo je bilo strah, in da jo je zeblo. Kar naprej je spraševala: "Mami, kdaj bomo prišli na cilj?"

 

Če malo pomislite, se boste spomnili, da vse to veste tudi vi. Četudi morda sodite med tiste, ki jim niso pritekle solze. Nismo vsi ljudje enaki in ne čutimo vsi isto. Nekateri premoremo več sočutja in razumevanja, drugi nič. Poznam celo nekoga, ki je bevsknil, da je za malo miško bolje, da je umrla zdaj, kakor da bi jo kakšno leto kasneje prisilili v poroko s starim teroristom ali jo celo stlačili v pas z eksplozivom ter jo poslali v sveto vojno, džihad. Človeška domišljija resnično ne pozna meja, še posebej, če je retardirana. Ni me sram povedati, da sem včasih tudi sama mizantrop. Sem. Do nestrpnih pač ne morem biti večno strpna.

 

Tragedija je izzvala predvsem dilemo, kdo je kriv za smrt dotične punčke? Na čigavih plečih leži odgovornost?

 

Je kriva mama, ki je očitno napačno ocenila razmere na terenu, predvsem pa podcenila globino in moč toka reke Dragonje? Žal je odgovor pritrdilen. Objektivno gledano je odgovornost materina. A težko krivimo njo, saj ne vemo, zakaj se je odločila, kot se je odločila. Vsekakor je morala biti v hudi stiski, kajti v nevarno in ledeno vodo se iz samega užitka nihče ne podaja, vsekakor ne z drobnim otrokom na ramenih. Iz Turčije (in v Turčijo) lahko normalno potujemo z avtomobili, avtobusi, vlaki, letali ... skratka, človek se vpraša, le kaj je botrovalo odločitvi gospe, da se z otroki na dolgo pot poda peš. Predvidevam, da je morala biti v nenormalno hudi psihični, materialni, finančni in verjetno tudi povsem realni stiski, saj Turčija še vedno slovi kot država, kjer so kršitve človekovih pravic dnevno na sporedu, ženske pa so vredne bistveno manj kot moški. Vse to je eden od razlogov, zakaj Turčiji še vedno ni uspelo vstopiti v EU, čeprav je z Evropo sicer povsem povezana.

 

Če ne moremo kriviti mame, koga lahko krivimo? Tihotapce, ki ilegalce pogosto oberejo za vrtoglave vsote denarja, ki so jih ljudje leta in leta varčevali za pot na Zahod, nato pa jih odvržejo sredi niča in jih prepustijo lastni preživetveni iznajdljivosti? Ne vem natančno, kako je v tem primeru potovala dotična družina, ne vem, če so ji pomagali tihotapci, vem pa, da bi morali to zanikrno sorto ljudi najstrožje kaznovati. Tihotapci v resnici ne pomagajo ljudem, ki iščejo boljše življenje, ampak jih samo izkoristijo ter pahnejo v še večjo bedo. Pogosto v trgovino z belim blagom ali kar naravnost v smrt.

 

Če ne moremo kriviti mame in v tem primeru niti tihotapcev, koga lahko? Evropsko migracijsko politiko, ki po eni strani pozdravlja priseljevanje tujcev, po drugi strani pa integraciji prišlekov nameni absolutno premalo resursov in dopušča razpoke med različnimi kulturami, ki niso v prid nikomur? Je kriva hrvaška politika, ki do ilegalcev pogosto ne premore niti osnovne dostojnosti? Ali je kriva slovenska politika, ki ilegalce praviloma vrača na Hrvaško - kjer jih ne čaka prav nič dostojnega? Ali pa je kriv osnovni človeški čut, ki je pozabil na solidarnost? 

 

Krivi so vsi. Krivi ste vsi. Ne, krivi smo vsi. Vsi mi. Ne pozabite, da so še pred ne tako davnimi leti tudi naši predniki potovali (ali bežali) daleč, bodisi pred nasiljem bodisi v iskanju boljšega načina življenja. Zase in za svoje otroke. Saj za otroke gre, mar ne? Ali pa so ti otroci vredni manj samo zato, ker niso slovenske krvi? Je življenje utopljene turške revce vredno manj kot življenje razposajene slovenske otročadi? Zakaj? Ne razumem. Si pa želim razumeti in veliko bi mi pomenilo, če bi mi kdo razložil, zakaj je življenje nekega otroka vredno več ali manj kot življenja drugih otrok? V mojih očeh so vsa življenja vredna enako. Življenja meni dragih so mi sicer dragocenejša, a nikoli niti ne pomislim, da so življenja drugih vredna manj.

 

Utopitev je sicer pogost način smrti pri beguncih. Vsako leto se jih utopi ogromno in razviti svet na njih gleda samo kot na statistiko. Zdi se, da razvitost pravzaprav pomeni brezčutnost in nehumanost. Želim si, da ne bi bilo tako. A zdi se, da je tako.

 

Na podoben način, z utopitvijo, je pred leti življenje izgubil sirski malček Aylan. Danes bi štel devet let. Če ga na begu pred vojno vihro ne bi pogoltnilo Sredozemsko morje in ga nazadnje, ko je bil že pokojni, vrglo na skalovje turške obale. Če malo pobrskate po Googlu, boste našli kopico fotografij, na katerih so še drugi otroci, ki so utonili tedaj, celo istega dne. Ogromno jih je in trupelca ležijo vsepovprek. Strašljivo. A Aylanovo truplo je bilo izpostavljeno, ker so ga fotografi sami prestavili v spokojno speči položaj. Vse za prodajo, za klike, za všečke. Vse za čustvene manipulacije, s katerimi nas mediji zasipajo vsak hip. 

 

Za piko na i je francoski Le Monde objavil oglas, v katerem manekenka leži na mokri obali v identičnem položaju in v rokah drži torbico Gucci. Naročnik oglasa je bila blagovna znamka Gucci. Sprevrženo do konca, a učinkovito. Oglas so opazili vsi. In: there is no such thing as bad publicity. Ne želim si te dni videti kakšne manekenke, ki leži pod vodo in zasanjano oglašuje še kakšen brand. Upam, da Slovenci le nismo tako nizko. Čeprav smo tudi mi že zelo nizko. Če ne bi bilo tako, bi bila mala miška zdaj živa in skupaj z družino bi delala načrte za prihodnost in (slovenske) oblasti bi jim pri tem pomagale. Sanje so dovoljene.

 

Sanje so dovoljene tudi zato, ker ima vsak človek pravico iskati boljše življenje, zase in za svoje otroke, nihče pa pri tem ne bi smel biti prisiljen v nevarne poti in ravnanja, ki mu lahko škodujejo. Vedno, ko se zgodi nenadna in tragična smrt - še posebej, če umre otrok -, dežurni pridigarji iz medijev žugajo, da naj nam bo to v opomin. Da se ne bi nikoli več ponovilo. A se kljub temu kar naprej dogaja. Otroci kar naprej prihajajo. Prestrašeni otroci, kuštravih temnih las in živahnih črnih oči, ki ne izgubijo ognja niti potem, ko jih že davno pogoltne globoko in okrutno vodovje.

 

Vse to se nikoli ne bi smelo zgoditi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.212
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.874
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.153
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.224
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.209
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 932
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.140
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.318
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.705