Komentar

O mafijskem upravljanju z državo in korupciji zagotovo nimajo pravice govoriti tisti, ki so sami do vratu vpleteni v to

Včerajšnjo razpravo v državnem zboru o korupciji in mafijskem upravljanju z državo bi morala nacionalka v prihodnjih mesecih večkrat ponoviti, morda jo celo redno predvajati. Videli smo namreč prvovrstno parodijo, v kateri je levica očitala desnici, da krade, desnica pa ji ni ostala dolžna in je levico obtožila, da se je v času njene oblasti kradlo še bolj. Poanta, na katero velja pomisliti zlasti na volilno nedeljo, je torej enostavna: kradejo oboji, morda levičarji zaradi daljše kilometrine celo nekoliko bolj in so načeloma spretnejši, toda zmagajo vsekakor strički in tetke, ki so ves čas v ozadju in "delajo z vsemi", levimi in desnimi, odvisno od tega, kdo je na oblasti. O teh spretnih lutkarjih nihče ne govori, nihče jih ne vabi na seje ali preiskovalne komisije, saj za svoj mir dovolj izdatno plačujejo in tako skrbijo, da so vsi tisti, ki bi jim lahko delali težave, bogato nagrajeni ...

14.12.2021 21:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   korupcija   Slovenija   državni zbor   mafija   Rado Pezdir   poslanci   Levica

V nekem trenutku se mora človek odločiti. Lahko se še naprej dela, da je vse v redu. Lahko zagrenjeno ugotavlja, kako se ne da nič narediti. Ali pa pošlje k vragu državo in bandite na oblasti ter se izseli. Lahko se celo odloči, da bo pristavil svoj lonček pod "bankomat" in se še sam okoristil. Možnosti je precej, vendar je zgolj ena tista, o kateri je smiselno razpravljati, če nismo popolni moralni imbecili.

Stranka Levica in njen poslanec Matej Tašner Vatovec sta tokrat poskrbela za eno tistih razprav v državnem zboru, ki bi si jih želeli slišati večkrat. O korupciji in mafjskem vodenju države bi se morali pogovarjati vsak dan. Še posebej pa v času, ko je parlament degradiran na vlogo glasovalnega stroja. Državni zbor že dolgo ni več forum, kjer bi se kresala mnenja ali vodile ostre polemike. Za to ga namreč imamo - da se v njem slišijo vsi glasovi, tudi najbolj radikalni ali kritični. Kajti v nasprotnem se dogajanje preseli na ulico, to pa lahko v končni konsekvenci pripelje do nasilja in kaosa.

 

Slovenski parlament kot zakonodajalec po mojem mnenju ne uveljavlja dovolj odločno svoje vloge v sistemu delitve oblasti, poslanci pa so premalo neizprosni tudi v parlamentarnih preiskovalnih komisijah, kjer mirno dopuščajo, da se preiskovanci in priče delajo norca iz njih kot tudi iz nas, davkoplačevalcev. Ne znam si predstavljati, da bi se ljudje, ki so poklicani pred senatno preiskovalno komisijo na Kapitolu, režali senatorjem v obraz, lagali, se sprenevedali in obnašali kot največji primitivci iz kakšnega gangstrskega filma Martina Scorseseja. Slovenski parlamentarci - njihova članska izkaznica oziroma strankarska pripadnost me v bistvu niti ne zanimata - si ne bi smeli dovoliti takšnega javnega poniževanja. Še posebej v kontekstu korupcije ne. Kajti verjamem, da za razliko od javne uprave niso skorumpirani do obisti (morda poznam dva poslanca, ki se ju da "kupiti" oziroma sta v preteklosti že večkrat zaračunala svoje storitve različnim naročnikom), zato v njihovem primeru ne moremo govoriti o sistemski korupciji.

 

Državni zbor ima seveda druge probleme. Denimo konstantno kršenje ustave v primeru reprezentativnega poslanskega mandata: poslanci od leta 1991, ko je bila sprejeta nova, demokratična ustava, niso več delagati ali partijski poverjeniki, temveč so predstavniki ljudstva in kot takšni niso vezani na kakršna koli navodila. Pika.

 

Razprava o korupciji in mafijskim upravljanjem z državo je resda - in vsaj na prvi pogled - tudi abstraktna, verjetno je med širšimi ljudskimi množicami vzbudila tudi nekaj posmehovanja, čeprav po krivici. Poslancev ne moremo kriviti za to, da Slovenija letno zaradi korupcije izgubi okoli 3,5 milijarde evrov. Oceno je podala Evropska komisija in ni plod moje domišljije. Pa četudi je za 50 % pretirana, je korupcija še vedno eden največjih slovenskih problemov. Vsi se zavedamo, da obstaja, vendar ne naredimo (skoraj) nič za to, da bi jo izkoreninili. Tudi s tem, da enkrat za vedno pokažemo sredinec vsem tistim političnim strankam, ki na takšen ali drugačen način podpirajo korupcijo. Zakaj bi bila aktualna vladna koalicija kaj boljša? Poglejte samo nabave zaščitne opreme v lanskem letu, ne pozabite na državno zdravstvo in njegove dvorne dobavitelje, pa vam bo marsikaj jasno. Zakaj največja stranka, ki je nekoč grmela o korupciji v zdravstvu, ni naklonjena spremembam zakona o javnem naročanju, ki bi uvedel večjo transparentnost pri nabavah? Zakaj, mislite? In koliko podkupnine so ponudili zdaj že bivšemu šefu ljubljanskega Kliničnega centra v zameno za sodelovanje? Tri hiše? Samsonite kovček zlatih palc?

 

Govorim o tem, da s svojimi dejanji, zlasti s svojo patološko pasivnostjo na nek način dajemo potuho korupciji. In če javna uprava, ki je idealno gojišče majhne in velike korupcije, (p)ostaja osrednji volilni bazen političnih strank, je razumljivo, da ne more priti do sprememb razen z revolucijo. Torej na silo. Politična elita potrebuje volivce in denar. Javna uprava zagotavlja zmago na volitvah, verjento celo koalicijo. A v zameno zahteva službe, zaščito pred odpuščanjem in predvsem čim manj delovnih naporov. Na drugi strani so tisti, ki financirajo predvolilne kampanje in dajejo denar strankam. Ker pri nas pravne osebe ne smejo več financirati političnih strank (kot donatorji), je sistem našel obvod (by-pass) in se začel posluževati napol kriminalnih praks. Vplivanje na javnomnenjske raziskave, o čemer bomo več napisali v prihodnjih dneh, je le del tega napol mafijskega "ekosistema", kjer bolj kot o merjenju lahko govorimo o ustvarjanju javnega mnenja. Ko so si nekaj takšnega pred leti privoščili v ekipi Sebastiana Kurza, so mu s tem okoli vrati zadrgnili vrv, čeprav so se mu tla pod nogami spodmaknila šele letos ...

 

O mafijskem upravljanju z državo in korupciji zagotovo nimajo pravice govoriti tisti, ki so sami do vratu vpleteni v to. Na nacionalni ali lokalni ravni. Kdor je prebral zadnjo knjigo Rada Pezdirja, ki je pred leti nekaj svojih razkritij objavil tudi na našem portalu, ima verjetno nekoliko boljši vpogled v to patologijo, s katero se Slovenija sooča zadnjih trideset let. In že zato bi se zdelo nujno, da boj proti korupciji in klientelizmu postane središčni del predvolilne kampanje spomladi 2022. Kajti če bomo vztrajali pri tem in zahtevali, da državni organi - zlasti in še posebej pravosodje in sodstvo - opravljajo svoje delo, potem bi morale po volitvah v osredje stopiti neke povsem nove, čiste stranke. Če bomo ponovno poslušali lamentiranje večnih politikov, ki Slovenijo obremenjujejo že preveč mandatov, je jasno, da se spet ne bo zgodilo nič in da bo korupcijska hobotnica ugrabila tudi prihodnjo vlado.

 

Večina ljudi si na žalost še vedno zelo naivno predstavlja politiko oziroma boj za oblast. V resnici ni levih ali desnih politikov, konservativnih ali liberalnih strank, ampak so samo čisti in skorumpirani politiki. So tisti, ki nimajo prstov v marmeladi, in so takšni, ki zastopajo interese finančne oligarhije. Vse drugo, vse neskončne razprave o ideologiji, medijih, človekovih pravicah ipd., so na agendi izključno zato, da polarizirajo družbo, da preprečujejo, da bi ljudstvo prepoznalo stvari takšne, karkšne so.

 

V nekem trenutku se mora človek odločiti. Lahko se še naprej dela, da je vse v redu. Lahko zagrenjeno ugotavlja, kako se ne da nič narediti. Ali pa pošlje k vragu državo in bandite na oblasti ter se izseli. Lahko se celo odloči, da bo pristavil svoj lonček pod "bankomat" in se še sam okoristil. Možnosti je precej, vendar je zgolj ena tista, o kateri je smiselno razpravljati, če nismo popolni moralni imbecili.

 

Kajti na srečo obstajajo tudi ljudje, ki imajo dovolj. Ljudje, ki iščejo način, kako bi spremenili ta zakleti slovenski mikrokozmos in napovedali boj korupciji in mafiji. Vojna bo dejansko potrebna. Nekoč, mislim, da še v času socializma, je okoli krožila šala o tem, kakšna je razlika med sicilijansko mafijo in našo partijo: Bistvena - v Italiji mafijo preganjajo, pri nas pa je na oblasti ... 

 

Vrag je odnesel šalo. Treba se bo odločiti. Časa zmanjkuje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.469
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.670
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.625
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.810
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.799
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.097
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 691
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.579
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.369