Javnomenjske ankete so v razvitih demokratičnih državah resna stvar. Njihova kredibilnost je v natančnost anket, to pa je glavni poslovni kapital podjetij, ki jih izvajajo. Agencije za merjenje javnega mnenja gradijo svoj imidž leta, včasih celo desetletja in če njihovi uporabniki ali celo naročniki ugotovijo vsaj minimalne nestrokovnosti, prirejanja, potem ima to hude posledice na dveh straneh: za tiste, ki prirejene ankete izvajajo, ter za tiste, ki so jih naročili. Ni ga boljšega primer za ponazoritev kot Avstrija, kjer je moral zaradi tega odstopiti in se umakniti iz politike sam zvezni kancler Sebastian Kurz.

V Sloveniji razlike med posameznimi anketami, celo med rezultati istih izvajalcev anket za različne medije kažejo na - milo rečeno - nestrokovnost ali očitno pristranskost izvajalcev in z njimi povezanih medijev. Seveda vse brez posledic. Na neurejenost razmer sicer nekateri opozarjajo že nekaj let (najbolj vztrajna pri tem je stranka Dobra država, ki je predlagala celo nekaj zakonskih rešitev), ampak parlamentarne stranke niso pokazale resnega zanimanja za zakonsko ureditev področja merjenja javnega mnenja. Zagotovo imajo svoje razloge za to.

Ankete, v katerih se brez jasno predstavljene metodologije primerja obstoječe stranke, nove stranke, nova gibanja, napovedane povezave … so že v osnovi sporne, sploh v primerih, ko niso jasno predstavljani način zbiranja podatkov, oblika vprašanj, način anketiranja. Naj poudarimo, da sta sicer edina člana mednarodnega združenja ESOMAR, ki zagotavlja osnovne standarde strokovnosti merjenja javnega mnenja, od vidnejših podjetij s tega področja pri nas, agenciji Mediana in Valicon. Ostale izvajalce meritev tudi zaradi tega dejstva vsaj strokovna javnost jemlje nekoliko z rezervo, saj so na različne načine povezani s t.i. levim ali desnim političnim blokom (Ninamedia, Parsifal). Kar se precej jasno odraža tudi v njihovih "meritvah".

Navijaštvo namesto strokovnosti in dejstev

Decembrsko anketno revolucijo je 5. decembra sprožila javna RTV Slovenija z objavo raziskave podjetja Mediana, ki je ob precej nepojasnjeni metodologiji ugotovila, da naj bi nove stranke, obraze ali nove povezave – Naša dežela, ZDej, Povežimo Slovenijo (v to še ni bil vštet Robert Golob, nekdanji direktor GEN-I, z njegovim gibanjem v ustanavljanju, niti ne nova zelena stranka Vesna) – volilo kar 16,6 % odstotka ljudi. Če to postavimo ob bok podpori trenutno največji vladni stranki SDS, ki ji je Janja Božič namerila skromnih 10,7 %, smo rahlo zbegani. No, pa ne samo mi. Celo z levega spektra politike smo ob teh rezultatih opazili kar precej začudenja, tudi zgražanja. Direktorica Mediane se je sicer v preteklosti že večkrat politično zarekla, bolje rečeno blamirala, nazadnje z izjavo o Marjanu Šarcu kot "Dončiću slovenske politike". Ob tem, da njenemu Dončiću zadnje čase bolj slabo kaže, Maroltova pametno molči in upa, da bo njena "strokovna ocena" počasi le izginila v politično in medijsko pozabo.

Štafeto anketne revolucije je nekaj dni zatem (11. decembra) prevzela Ninamedia, ki je v raziskavi Novi obrazi za časnik Dnevnik "novemu obrazu" Robertu Golobu oziroma njegovi neobstoječi stranki namerila kar 9 %, kar pomeni, da bi bila to tretja največja parlamentarna stranka. Zanimivo ob tem je, da je Ninamedia SDS, ki mu je nekaj dni prej Mediana namenila 10,7 %, namerila 15,2 %, ostalim novincem skupaj (Naša dežela, ZDej, Povežimo Slovenijo) pa namesto 16,6 samo 5,4 %, pri čemer stranko ZDej ta anketa niti ni zaznala.

Decembrska anketna komedija je dobila nadaljevanje z anketo Mediane za časnik Delo 13. decembra, ko je isto podjetje (tj. Mediana za TV SLO in zatem za Delo) trenutno največji stranki SDS izmerila skoraj 20 %, kar je dvokratnik podpore, ki so jo izmerili taisti stranki teden prej za TV Slovenija (!?). Medtem pa drugim, novim strankam namenijo 4 %, v anketi za TV Slovenija pa 16, 6 %. Če ne drugega, bi lahko Mediana pojasnila razlike, zakaj do njih prihaja.

Še večja zmeda in nedoslednost vlada na področju merjenja popularnosti posameznih politikov, kjer je očitno, da je rezultat še bolj odvisen od načina serviranja posameznih, v naprej pripravljenih odgovorov anketirancem. V Sloveniji je sicer že leta povsem običajno, da je politik, ki je član ali funkcionar manj pomembne, majhne stranke, lahko v samem vrhu priljubljenosti, medtem ko je nekdo, ki vodi najmočnejšo stranko, na repu tovrstnih anket ali pa celo izpade iz njih.

Odgovor z "desne": Visoka zmaga SDS, trdno na drugem mestu pa potencialna povolilna zaveznica SD ...

Po poplavi anket s t.i. leve strani smo pričakovano dobili odgovor, ofenzivo z desne. Včeraj (19. decembra) je podjetje Parsifal prek naročnika Nova24TV med opredeljenimi volivci vladni stranki SDS namerila kar 30,9 % podporo, torej trikratnik odstotka, ki ga je na začetku decembrskega anketnega tekmovanja namenila Mediana. Ob vseh teh rezultatih se resnično neodvisni strokovnjaki le nasmihajo, volivci, vsaj tisti, ki morda še verjamejo v strokovnost teh anket, pa so verjetno precej zmedeni. Vse skupaj seveda dodatno povečuje nezaupanje v politiko in medije.

Posledice neurejenega področja anket so hude demokratične anomalije

Če je velike razlike med majhnimi strankami mogoče razložiti z razmeroma majhnimi vzorci posameznih raziskav (nekaj glasov namreč lahko pomeni razliko med praktično 0 in parlamentarnim pragom, ki znaša okoli 4 %), pa večkratniki razlik v odstotkih podpore pri največjih strankah kaže, da je področje merjenja javnega mnenja dokončno (z zelo redkimi izjemami) postalo nekritični podaljšek posameznih političnih opcij, predvsem tistih z zadostnim finančnim zaledjem. Po domače povedano, v stranki, kjer si lahko privoščijo anketo za pet tisočakov, bodo naročili takšen rezultat, ki jim ta trenutek najbolj ustreza. Kdor se spomni časov, ko je v deželi kraljevala LDS, osrednji (tiskani) medij pa je bilo Delo, bo vedel, da so običajno zadnjo soboto pred volilno nedeljo (torej osem dni prej, saj od petka od polnoči velja t.i. predvolilni molk) umetno dvignili podporo tedanji največji opozicijski stranki do te mere, da je bila zmaga vladajoče LDS ogrožena. Sledila je močna mobilizacija volivcev in na volitvah naslednjo nedeljo je bil rezultat "malce" drugačen ...

Kaj nam danes sporočajo zelo očitne manipulacije z merjenjem javnega mnenja? V prvi vrsti je zelo slabo, da namesto spopada idej, programov strank in vsebine dejansko spremljamo spopad finančno podprtih ideologij, pa tudi osebnih in kapitalskih interesov. Neurejeno področje merjenja javnega mnenja ima čisto konkretne, kratkoročne in dolgoročne učinke na volilni proces, kar je huda anomalija slovenske demokracije. Precej medijev namreč svoja volilna soočenja priročno "oblikuje" na podlagi predvolilnih anket. Te tako niso samo nedolžen podaljšek politične kampanje posameznih strank, blokov, ampak se spreminjajo v instrument izključevanja demokratičnih alternativ iz predvolilne medijske debate. 

Če k temu dodamo, da določeni mediji za sodelovanje v soočenjih zahtevajo celo plačilo, je jasno, da imamo z demokracijo v Sloveniji resen problem. Finančno in medijsko podprte stranke si lahko privoščijo neomejen oglasni prostor, posredno financirajo svojo promocijo v informativnih oddajah že daleč pred uradno volilno kampanjo. Zaradi vsega navedenega bi bilo smiselno razmisliti, da se do ustrezne zakonske ureditve področja pri nas ankete v predvolilnem obdobju enostavno prepovejo.

Slišati je zelo dramatično, toda v Sloveniji smo vsak dan priče večjim zlorabam demokracije in javnega mnenja.