Komentar

Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno

Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in pričakujejo varstvo in zaščito Severnoatlantskega zavezništva (NATO). Toda stopnja njihovega varstva je obratno sorazmerna s stopnjo ogroženosti Rusije. Smrtonosna spirala vsebuje nezlomljivo logično premiso na obeh straneh. Govorimo o hoji po robu: nenehna vojaška preletavanja, vaje in treningi, širitev jedrskega potenciala vedno bližje ruskim mejam bodo prej ali slej pripeljali do incidenta. Kako se bo vojaška situacija razvijala po neogibnem incidentu, ni več moč predvideti. Pred dvema letoma spremenjena Vojaška doktrina Ruske federacije spreminja vlogo jedrskih in strateških efektiv iz dotedanje odvračilne v doktrino t.i. prvega udara, ki pa ni več nujno preventiven. Z drugimi besedami, Putin lahko v primeru hujšega incidenta, ki bi bil razumljen kot vojaška agresija na Rusijo, ukaže uporabo jedrskega orožja do neslutenih razsežnosti. Pristojne analitične in obveščevalne službe vodilnih zahodnih držav so denimo zaključile, da Rusija tokrat ne blefira ter da tekoče, vsakodnevno izvaja konkretne simulacije t.i. sodnega dne.

21.12.2021 21:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Robert Besser   Rusija   NATO   Evropa   Putin   Ukrajina   jedrsko orožje   ZDA   Yellowstone   sodni dan   Slovenija   Aviano   Estonija   Poljska

Rusiji ni v interesu zaostritev razmer, saj ekonomsko napreduje, medtem ko zahodna civilizacija kljub izredni produktivnosti ter inovativnosti ekonomsko propada.

Kot sporoča portal BigNewsNetwork.com 21. decembra 2021 skozi pero Roberta Besserja, je Rusija po neuspešnem poskusu doseganja dogovora z zvezo NATO pred približno tednom dni naslovila enak predlog na oblasti Združenih držav, da bi se znižale napetosti na zahodnih mejah Rusije, kamor NATO v zadnjih mesecih namešča znatne vojaške sile. Pehotne in sorodne enote niso tisto, kar Rusom vzbuja skrb, saj bi bile enostavna tarča za uničenje; gre za sklop tehnološko naprednih bojnih sistemov, vključno z nosilci jedrskih potencialov, ki se jih intenzivno razvršča na Poljskem, v Romuniji in celo po Ukrajini. Rusi predlagajo takojšen umik vseh teh sredstev iz tako imenovane Vzhodne Evrope na Zahod, da bi sami umaknili zajetni lastni vojaški arzenal na ruskih zahodnih mejah. Rusi prav tako terjajo zavezo, da se ustavi nadaljnje širjenje severnoatlantske zveze na države nekdanje Sovjetske zveze, ki so v ogrožajoči bližini ne le obmejnih, temveč tudi osrednjih delov Rusije. V primeru privolitve bi Rusija umaknila večino lastnih efektiv daleč v notranjost države (omenja se razdalja okoli 2.000 kilometrov).

 

Administracija predsednika Josepha Bidena je - enako kot NATO pred njo - zavrnila ruski predlog. Izstopata dva razloga; sklicevanje na "načelne" pravice katere koli države, ki se odloči doseči varstvo v sklopu zagotovil zveze, in akutne ogroženosti držav, ki mejijo na Rusijo. V rabi so argumenti domnevne ali stvarne agresivnosti ruske federacije do sosed (zasedba ukrajinskega Krima) in pospešena protizahodna aktivnost režima v Kremlju. Nikakor ni šlo mimo obveznega programa zaščite sodobnih demokratičnih odnosov in vrednot pred posegi diktatur in podobnega. Umik zveze z območja Vzhodne Evrope torej ni mogoč ne glede na morebitne ruske argumente in razlage.

 

Pred kratkim so potekali stiki na najvišji ravni med politično-vojaškimi vodstvi skandinavskih, baltskih držav, Poljske in Ukrajine, ki so po vrsti ostro nasprotovali predlaganemu umiku in zahtevali krepitev prisotnosti zveze NATO zaradi občutka dejanske ogroženosti. Resnici na ljubo je zgodovina Rusije - kakor tudi zgodovina vseh držav sveta brez izjeme - polna osvajanj različnih ozemelj, širjenja teritorija in vpliva vse do koder seže realna možnost, zato so občutki ogroženosti dokaj dejstveno utemeljeni. Gotovo se povprečni Estonec čuti bolj varnega, če je več orožja je usmerjenega proti Rusiji, misleč, da bo orožje, ki "brani" njegovo državo, utrdilo Rusijo v prepričanju odvečnosti osvajalskih posegov. 

 

 

II.

 

Ne preveč poglobljen vpogled v Vojno doktrino Ruske federacije iz leta 2014, dopolnjeno leta 2019, kaže na polno resnost razmer. 26. decembra 2014 je, med drugim, opredeljeno, da "Rusija razume kot grožnjo poljubno širjenje in vojaško krepitev zveze NATO". Sredi decembra 2019 (točen datum ni znan) naj bi bila sprejeta dopolnitev doktrine iz 2014, ki v osnovi spreminja vlogo jedrskih in podobnih strateških efektiv iz dotedanje odvračilne v doktrino t.i. prvega udara, ki pa ni več nujno preventiven. V primeru, da bi bila Rusija napadena, sledi po potrebi jedrski udar na tri vrste tarč:

 

A) ozemlje, s katerega sovražnost prihaja;

 

B) ozemlje, na katerem so efektive potencialno jedrskega pomena in

 

C) ozemlje, od koder se organizira napad. 

 

 

Če bi torej Rusija doživela napad iz, recimo, Estonije, bi bili tarča povračilnega napada celotno ozemlje Estonije, vse baze s potencialno nuklearnimi efektivami zveze NATO v dosegu do okoli 5.000 kilometrov (tudi italijanski Aviano v bližini meje s Slovenijo) ter ZDA, Velika Britanija, Francija, morebiti Nemčija in še kakšna država. Pri odgovoru na potekajoči napad Rusija ni doktrinarno vezana na načelo sorazmernosti; standard "po potrebi" ni vezan na ustaljena izhodišča, temveč je stvar vsakokratne poljubne izbire. Odgovor bi lahko bil omejen na rabo klasičnih nejedrskih efektiv poljubne rušilne moči na le nekatere izmed globinskih tarč zveze NATO ter na omejeno število držav organizatorjev "provokacije".

 

A ruski odgovor bi bil lahko tudi jedrski, strateški, s katerim bi Estonijo izbrisali z zemljevida (vključno s celotnim prebivalstvom), jedrsko napadli vse vojaške cilje v Evropi, ki bi jih ocenili kot grozeče, kot tudi ZDA in preostale nosilce odločitve, napasti njihovo državo. Vsekakor bi bil ruski napad usmerjen na tako imenovani bazen mega vulkana Yellowstone, tektonsko zahodno ploščo, segajočo od Kalifornije do Aljaske, kot tudi na vsa jedrska izstrelišča na območju Severne Amerike.  

 

Odveč je poudariti, da bi to pomenilo konec obstoja človeškega življenja na ozemlju celotne Severne Amerike, več deset milijonov neposrednih in posrednih žrtev na ozemlju Evrope (vključno s Slovenijo) ter z nastopom vulkanske zime po izbruhu mega vulkana. Skoraj gotovo bi to privedlo do izumrtja celotnega človeštva v manj kot 10 letih.

 

Pristojne analitične in obveščevalne službe vodilnih zahodnih držav so z gotovostjo zaključile, da Rusija ne blefira ter da tekoče, vsakodnevno izvaja konkretne simulacije t.i. sodnega dne.

 

 

III.

 

In tu ideologija preneha. Ko pridemo do sodnega dne, je konec sleherne politike. Ali so Rusi takšni ali drugačni, demokratični ali kolonialni, normalni ali nori, brutalni ali zmerni … vsi ti pomisleki izgubljajo na veljavi. Kar koli Rusi že so, so pripravljeni razdejati svet, če se jih napade. Brez najmanjšega dvoma!

 

Zveza NATO podaja zagotovila, da razporejanje vedno močnejših vojaških sil okoli Rusije ni namenjeno napadu, temveč zaščiti ogroženih članic. Verjetno je to deloma res. Ob zgodovinskih izkušnjah z Rusijo države in narodi okoli nje ne morejo ostati mirni, zaupajoč zagotovilom nenapadanja. Avtor sem povsem prepričan, da ruska oblast napadov na sosede sicer ne snuje, sicer bi že zdavnaj zavzela Ukrajino, Gruzijo in poljubne sosede po izbiri. Rusiji ni v interesu zaostritev razmer, saj ekonomsko napreduje, medtem ko zahodna civilizacija kljub izredni produktivnosti ter inovativnosti ekonomsko propada. Čez desetletje ali dva bodo lahko, če bodo želeli, Rusi celoten Zahod utrgali kot zrelo hruško. Vojskovati se jim res ni potrebno, jim je docela odveč. Če bi hoteli, bi leta 2014 z lahkoto zatrli Berkut, enako kot so zatrli upor v Belorusiji, vendar so izračunali, da se jim nenehna vlaganja v korumpirano ukrajinsko ekonomijo ne izplačajo. Raje bodo počakali, da razpade sama in jim cel jugovzhod priteče v naročje, kot sta jim Krim in Donbas, severozahod pa naj odide po poteh Poljske in baltskih držav. 

 

Toda ni rečeno, da se Rusija po Putinu ne bo spremenila, prevzela agresivno držo, imperialno nastopila po vzoru pax americana, ki deluje 110 let. Države okoli nje se ne morejo zanesti na večno rusko vzdržnost, še posebej ne tam, kjer živijo znatne rusko govoreče manjšine. 

 

 

IV.

 

Stanje je torej eksplozivno do konca. Države zahodne civilizacijske naravnanosti v bližini Ruske federacije čutijo subjektivno upravičeno potrebo po maksimalnem varstvu. Stopnja njihovega varstva je obrnjeno sorazmerna stopnji ogroženosti Rusije. Smrtonosna spirala vsebuje nezlomljivo logično premiso na obeh straneh. Nenehna vojaška preletavanja, vadbe, širitev nuklearnih efektiv vedno bolj k mejam Rusije bodo prej ali slej pripeljali do incidenta. Potrpežljivost ruskih oblasti ob tem, ko jim ob mejah nenehno letijo na jedrski bombniki zveze NATO, in ko jim ob obalah plujejo jedrske bojne ladje, ima meje. Kako se bo vojaška situacija razvijala po neogibnem incidentu naprej, ni predvidljivo. Povsem verjetno bo vse skupaj ušlo z vajeti.

 

Obmejni narodi imajo polno pravico stopiti pod Natov dežnik, katerega pa Rusija s polno pravico doživlja kot grožnjo državnemu in nacionalnemu obstoju. Pametne rešitve ni! Jedrsko zlo, ki nas čaka, nima resnične alternative. Arthur Schoppenhauer je pred dvema stoletjema napovedal, da se bo človek uničil kmalu zatem, ko bo izpolnil tehnološke zmožnosti za to. Morda smo zadnja generacija civilizacije med dinozavri in novimi hrošči. Neka bodoča prevladujoča bitja nas bodo spoznavala skozi ruševine, kolikor jih bo ostalo, in skozi okostja, če jih jedrska fuzija ne bo uparila. 

 

Carpe diem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
24
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.297
02/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 2.449
03/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.321
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.659
05/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.512
06/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.353
07/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.117
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 987
09/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 2.033
10/
Kazahstan na prepihu med Rusijo in lokalnimi dinamikami
Valerio Fabbri
Ogledov: 356